»Kako bi lahko molčal, če že več kot 15 let vidim stvari, ki jih ni vajeno gledati niti oko kirurga? Kako bi bil tiho, če vem, da so ti zločini proti človeštvu načrtovani,« je pred parlamentom dejal Mukwege. »Ženska telesa so postala bojišče in posilstvo je postalo orožje,« je opozoril.

Neustrašen moški v času hudega nasilja«

50.000 evrov vredno nagrado je Mukwege posvetil posiljenim ženskam in zagovornikom človekovih pravic po svetu.

»Namesto da bi pogledal stran, ste postali neustrašen moški v času hudega nasilja, moški, ki skrbi za najbolj zapostavljene žrtve vojne,« je poudaril predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. »S podelitvijo te nagrade Evropski parlament izraža priznanje njegovemu delu in čast moškemu, ki se bori za dostojanstvo žensk ter za pravičnost in mir v svoji državi,« je dodal.

Zaceliti skuša tudi psihične rane

Mukwege je med drugim ustanovitelj bolnice Panzi v Bukavu v Demokratični republiki Kongo, kjer zdravijo žrtve nasilja, predvsem tiste, ki so jih posilili. Schulz je dejal, da je bolnišnica postala zatočišče za tisoče žensk in deklic, ki so žrtve spolnega nasilja.

Mukwege zdravi poškodbe, ki jih ginekologi v drugih predelih sveta verjetno niso niti nikoli videli. Med drugim gre za oskrunitve, povzročene s cevmi pušk, bajoneti in odlomljenimi steklenicami. V Franciji izobraženi zdravnik pa se poleg zdravljenja fizičnih ran trudi, da bi zacelil tudi psihične rane žrtev. Na politični ravni se zavzema, da bi strožje preganjali tovrstne zločine proti človečnosti, za kar je leta 2008 dobil nagrado Olofa Palmeja, v preteklosti pa je bil tudi nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

Lani nagrado prejela pakistanska najstnica

Med letošnjimi nominiranci so bili tudi proevropsko ukrajinsko gibanje EuroMaidan in azerbajdžanska borka za človekove pravice Lejla Junus, ki so bili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navzoči na današnji slovesnosti v Strasbourgu.

Lani je nagrado dobila pakistanska najstnica Malala Jusafzaj, borka za pravico deklet do izobraževanja in letošnja dobitnica Nobelove nagrade za mir.

Nagrada Saharova za svobodo misli se imenuje po sovjetskem znanstveniku in disidentu Andreju Saharovu, Evropski parlament pa jo je prvič podelil leta 1988. Namenjena je posameznikom ali organizacijam, ki se borijo za človekove pravice in svoboščine, še posebej za svobodo izražanja.