Kot da ni dovolj, da se je Češka znašla v vladni in tudi ustavni krizi, je v noči s torka na sredo ob nevihti strela pokvarila aparat za glasovanje v spodnjem domu parlamenta. In to tik pred glasovanjem o zaupnici vladi premierja Jirija Rusnoka, ki jo je 10. julija bolj iz svojih ljudi sestavil levo usmerjeni predsednik države Miloš Zeman in jo imenoval »vlado strokovnjakov«, potem ko je junija zaradi velikega korupcijskega škandala in nezakonitega prisluškovanja razpadla desnosredinska vlada.
Tako v sredo glasovanje ni bilo elektronsko, temveč je moral vsak poslanec posebej povedati, ali je ali ni za vlado. Za je glasovalo 93 poslancev, 100 jih je bilo proti. Tak izid je bil pričakovan, saj ima opozicijska desnosredinska Demokratska državljanska stranka (DDS) s svojimi zavezniki večino v spodnjem domu. Vendar je 68-letni Zeman, ki je postal predsednik marca letos, v sredo pred glasovanjem v spodnjem domu, kamor je šel brez iluzij o zaupnici zagovarjati »vlado strokovnjakov«, jasno povedal, da desnici ne bo prepustil oblasti: »Zagotavljam vam, da v naslednjih tednih ne bom dal mandata za neko drugo vlado, pa četudi bi me dali na natezalnico.«
Nedorečenost glede volitev
Kljub nezaupnici morda ne bo prišlo niti do predčasnih volitev. Češka ustava zahteva glasovanje o zaupnici v mesecu dni po nastopu vsake vlade, a v primeru nezaupnice v ustavi ni določeno, kdaj mora predsednik določiti novega mandatarja. Prav to nedorečenost v ustavi, ki jo ustavni pravniki kritizirajo, naj bi zdaj izrabil Zeman. Pred glasovanjem o zaupnici je namreč ob ostrih protestih iz DDS napovedal, da bo njegova prehodna vlada ostala tako dolgo, dokler ne bo končana preiskava o korupcijskem škandalu in prisluškovanju, v oboje je vpletena prejšnja vlada Petra Nečasa (DDS). To pa bo trajalo vsaj še nekaj tednov.
Zeman je v sredo še dejal, da je sedanja vlada, ki je med drugim dvignila minimalne plače, veliko boljša od prejšnje. Če pa bi se vrnila prejšnja vlada, potem bi morali nekateri ministri voditi svoja ministrstva iz zapora. Povedal je še, da je preiskava, ki se usmerja zlasti proti Nečasovi šefinji kabineta in ljubici, odkrila povezave med nekaterimi politiki in »mafijskimi botri«. Sicer DDS že od junija zaman zahteva od Zemana, da mandat za sestavo nove vlade zaupa njihovi predsednici parlamenta Miroslavi Nemcovi.
(Po)moč iz ljudstva
Sedanji konflikt med parlamentom in predsednikom je morda treba razumeti tudi iz dejstva, da je Zeman prvi češki predsednik, ki ga je izvolilo ljudstvo neposredno. Vendar po ustavi nima večje moči kot prejšnja predsednika, Vacfflav Havel in Vaclav Klaus. Zdi se, da gre Zemanu preveč za vsebino in da pri tem premalo pazi na demokratično formo. S premierjem Rusnokom, svojim dolgoletnim prijateljem in svetovalcem, namreč za prihodnje leto pripravlja proračun, ki bi na keynesovski način omogočil zagon češkega gospodarstva, ki ga je v recesijo spravilo predvsem Nečasovo zategovanje pasu.
Sicer je že prejšnji predsednik Vaclav Klaus iz DDS, ki sta ga še izvolila spodnji dom in senat, večkrat blokiral odločitve parlamenta. Tako je vložil veto na zakon o registriranih zvezah, s čimer je pokazal svoja nasprotovanja homoseksualcem. Dolgo ni hotel podpisati lizbonske pogodbe in ko se je zdelo, da bo Evropa postala talec češkega predsednika, je novembra 2009 vendarle popustil.
Prav Klaus pa je kot predsednik države kritiziral Nečasa, ker je ta pred letom in pol uvedel neposredne volitve predsednika države. Menil je, da se na ta način izvoljenemu predsedniku nevarno krepi avtoriteta, s čimer se lahko ogrozi parlamentarni sistem vladanja. Podobno kot v večini parlamentarnih demokracij v EU je tudi na Češkem po duhu ustave predsedniška funkcija pretežno protokolarna, a Klaus je že vedel, da si je mogoče pristojnosti razlagati tudi nekoliko po svoje, še bolj pa, če to predsednik države lahko počne s sklicevanjem na voljo ljudstva. mš
