Za večino Američanov brez zdravstvenega zavarovanja je bil včeraj zadnji dan, da si ga uredijo, če se želijo letos izogniti kazni v obliki dajatve, kot določa Obamova zdravstvena reforma iz leta 2010. Prijave so v zavarovalnih borzah začeli sprejemati 1. oktobra, sicer s številnimi tehnološkimi težavami, polletno obdobje sklepanja zavarovanj pa se je (če zanemarimo izjeme) uradno končalo včeraj. Po ocenah se je do včeraj tako k zavarovanju prijavilo šest milijonov Američanov, ki prej niso imeli zdravstvenega zavarovanja, kar je nekako v skladu s pričakovanji.
Kazen bo narasla na 695 dolarjev
Kdor si zdravstvenega zavarovanja, ki pred Obamovo reformo v ZDA ni bilo obvezno, ni uredil, ga pri naslednjem obračunu dohodnine čaka dodatno plačilo. To znaša 95 dolarjev za posameznika (za mladoletne pol manj) ali en odstotek prihodkov, kar lahko znese še precej več. Ti zneski bodo postopno naraščali do leta 2016, ko bo kazen za nezavarovanega posameznika že 695 dolarjev na leto oziroma 2,5 odstotka prihodkov. Posameznik s plačilom dajatve ne bo dobil zavarovanja, ampak bo morebitne stroške zdravljenja še vedno moral kriti sam. Zato v vladi tudi pričakujejo, da se bo v prihodnje zavarovalo še več ljudi, do konca prihodnjega leta predvidoma skupno trinajst milijonov, do konca leta 2016 pa skupno 24 milijonov. Vendar sklenitev zavarovanja ni več mogoča kadar koli. Naslednjič bodo zavarovalne borze spet odprte od 15. novembra letos do 1. januarja prihodnje leto.
Med cilji reforme je zavarovati čim več od petdesetih milijonov Američanov, ki še nimajo sklenjenega zdravstvenega zavarovanja pri delodajalcu, zasebno ali prek državnih programov. Zakon mnogim ponuja subvencije in tudi razširja krog upravičencev do zavarovanja v programu Medicaid, ki je namenjen socialno najšibkejšim. Ker pa so za izvajanje tega zadolžene zvezne države, ne zvezna vlada, je s tem precej težav tam, kjer so na oblasti Obamovi politični nasprotniki.
Volilno leto je za reformo izziv
Obamova zdravstvena reforma je še vedno precej nepriljubljena, čeprav večina ljudi pravi, da je ne gre odpraviti, ampak popraviti. Prav uvedba obveznega zdravstvenega zavarovanja je eden od nepriljubljenih elementov reforme, saj vanjo sili tudi tiste, ki ga nočejo (pogosto so to mladi). V ZDA pa je vsako novo vpletanje države v odločitve posameznika sprejeto z burno polemiko. Toda uvedba obveznega zavarovanja je bila nujna, če je hotel Obama poskrbeti tudi za prilive zavarovalnicam, ki po drugi strani denimo več ne smejo odreči zavarovanja bolnim osebam ali prekiniti zavarovanj zaradi tehnikalij.
Številke o novih zavarovancih odpirajo mnoga vprašanja. Kot navajajo v priznani nevladni Fundaciji Kaiser Family, ki se ukvarja z vprašanji zdravstva, samo število šest milijonov ne pove dosti, prav tako ne pove, koliko od šestih milijonov zavarovanih je mladih, ki so bolj zaželeni, ker je tveganje, da bodo potrebovali drago zdravstveno oskrbo, pač manjše. Več mladih – manj možnosti za višje premije je logika, ki jo v fundaciji spodbijajo rekoč, da so zavarovalnice tveganja že vštela v zavarovalne premije: »Prava vprašanja so: So premije dostopne ljudem? Bodo stabilne ali bodo prihodnje leto narasle? Kaj si o svojem zavarovanju mislijo ljudje?« Sicer pa se analitiki strinjajo, da je za oceno uspešnosti reforme še daleč prezgodaj in da bo mogoče več povedati morda čez tri, štiri leta, ko bo znana zanesljivejša statistika. Če bo seveda zdržala, saj si jo republikanci želijo zrušiti, kakšno všečno spremembo pa bi posebej v letošnjem volilnem letu dodali tudi demokrati.