Ameriška letala so prvič po umiku njihove vojske iz Iraka leta 2011 posredovala v tej državi. Po navedbah tiskovnega predstavnika Pentagona admirala Johna Kirbyja sta dva lovca F-18 včeraj odvrgla 250-kilogramske lasersko vodene bombe na mobilno topniško oborožitev militantnežev Islamske države Iraka in Levanta (ISIS) v bližini Erbila na iraškem severu. Napad je sledil četrtkovi najavi predsednika Baracka Obame, da je odobril omejeno uporabo letalstva za zaščito ameriških državljanov v Bagdadu in omenjenem mestu ter več deset tisoč beguncev, ki so se zatekli v pogorje Sindžar na meji s Sirijo. Gre večinoma za iraške kristjane ter tudi pripadnike predkrščanske verske ločine jazidov, povezane z zoroastrizmom. Slednji obstajajo že skoraj šest tisočletij, na svetu jih je le še 700.000, od tega v Iraku okoli pol milijona, z neustavljivim širjenjem islamskih skrajnežev ISIS pa jim grozi izumrtje.
Čeprav je Obama v svoji napovedi letalskega posredovanja brez širšega ponovnega ameriškega vpletanja v obnovljeno iraško državljansko vojno poudaril preprečevanje genocida nad iraškimi kristjani, je prva washingtonska skrb glavno mesto avtonomne kurdske province Erbil, kjer imajo sedež njihove naftne družbe. Skrajneži Isisa so se mestu nevarno približali in s topniškim ognjem zasuli njegove branilce, splošno paniko pa so med drugim povzročili tudi spletni videoposnetki, na katerih sunitski militantneži na najbolj nečloveški način ubijajo pripadnike drugih ločin in ver ter manjšin z obglavljanjem in križanji.
Evakuacija naftarjev iz Erbila
Osebje ameriških in tudi evropskih naftnih družb so medtem večinoma že evakuirali iz Erbila, Obama pa je ameriško letalsko posredovanje v noči na petek napovedal kot odziv na dramatični iraški krik na pomoč, ki naj bi ga nihče ne slišal. Amerika ga je slišala in zdaj prihaja na pomoč, je dejal v televizijski izjavi in dodal: »Lahko ukrepamo pazljivo in odgovorno, da preprečimo genocid.« Ob tem je poudaril, da ne namerava ZDA zaplesti v novo vojno v Iraku, ker po njegovem mnenju »ni ameriške vojaške rešitve za obsežno krizo« v tej državi.
Ameriška letala so že pred včerajšnjimi napadi na položaje ISIS pred Erbilom posredovala v Iraku, vendar le s humanitarno pomočjo ogroženim beguncem. Na območje Sindžara so tako odvrgli tisoče zavojev s hrano za takojšnjo pripravo in pitno vodo, ki pa po navedbah iraškega poslanca Mahmaja Halila z vrst jazidov praktično ne pride do beguncev, ki umirajo v tamkajšnjem hribovju. Kurdske oblasti v Erbilu medtem zagotavljajo, da so sposobne ubraniti mesto, in so pozivale ljudi, naj ostanejo mirni. Da bi se izognili morebitni paniki med poldrugim milijonom prebivalcev, so utišali družbena omrežja, očitno pa je slednje bolj umirilo ameriško letalsko posredovanje. Po njem so se namreč tisti, ki so se že razbežali ob približevanju sunitskih skrajnežev, od mesta oddaljenih le še kakšnih 40 kilometrov, začeli vanj vračati.
Medtem tudi po zaslugi iraškega premierja Nurija Al Malikija, ki ostaja gluh za domače in ameriške pozive, naj se odreče položaju in odpre pot vladi narodne enotnosti, Irak še naprej razpada. Vplivni verski vodja Ali Al Sistani Malikija sicer med včerajšnjo molitvijo ni izrecno imenoval, je pa dejal, da politiki, ki vztrajajo na položaju, delajo »veliko napako«, ter dodal, da morajo izbrati predsednika vlade, ki bo končal varnostno krizo v državi. Prejšnji mesec je sicer šiitskim milicam in vladnim silam uspelo odvrniti napad ISIS na Bagdad, sunitski skrajneži pa so se z zaplenjenim orožjem od iraške vojske usmerili proti severovzhodu države in v vojno vihro potegnili do zdaj dokaj mirno kurdsko avtonomno regijo, ki je že razmišljala o popolni samostojnosti.
