Dve od treh točk sta vzeti iz zakona o izdaji države, vsaka od treh pa Snowdnu grozi s po desetimi leti zapora. Snowden, ki je razkril informacije o programu nadzora telefonskih komunikacij Američanov in spremljanja spletne komunikacije v tujini, se je zatekel v Hongkong, potekale pa naj bi priprave za njegovo selitev v Islandijo, ki z ZDA nima sporazuma o izročitvah.
Vse pripravljeno za selitev Snowdna
Obtožnico, ki je podlaga za zahtevo za izročitev iz Hongkonga, so vložili že 14. junija, manj kot teden dni po objavi tajnih informacij v časopisih The Guardian in Washington Post. Ameriški mediji poročajo, da je islandski poslovnež povedal, da je vse pripravljeno za selitev Snowdna v Islandijo, čeprav tamkajšnja vlada zanika, da bi prejela prošnjo za azil.
Olafur Vignir Sigurvinsson pravi, da bodo Snowdna na Islandijo prepeljali z zasebnim letalom. Projekt je financiran z zasebnimi donacijami ljudi, ki jih skrbijo vladni posegi v zasebnost in državljanske pravice. To menda skrbi tudi ameriškega predsednika Baracka Obamo, ki se je v petek prvič doslej na kratko sestal z leta 2004 ustanovljenim nadzornim odborom za zasebnost in državljanske pravice.
Vojna proti terorizmu proti kršitvi državljanskih pravic
Podrobnosti o pogovoru niso znane, razen tega, da so govorili o Snowdnovih informacijah. Omenjeni odbor je neodvisna vladna agencija, ki ima nalogo, da analizira in pregleda postopke vlade v vojni proti terorizmu z vidika kršitev državljanskih pravic. Obama je zaradi objav izrazil željo, da bi sprožili razpravo o razmerju med varnostjo in državljanskimi pravicami.
Snowden uperil prst še proti britanski obveščevalni službi
Britanska obveščevalna služba (GCHQ) zbira in hrani velike količine elektronskih sporočil, izjav na Facebooku, spletne zgodovine in pogovorov, ki jih deli z ameriško agencijo za nacionalno varnost(NSA), je v pogovoru za britanski Guardian dejal Edward Snowden.
Britanska obveščevalna služba je tajno pridobila dostop do omrežja, prek katerega potekajo telefonski pogovori in spletni promet po vsem svetu. Obveščevalna služba je začela tudi z obsežnim procesom spremljanja občutljivih osebnih informacij, ki jih deli z NSA, je razkril Snowden.
Britanci še hujši kot Američani
Britanska obveščevalna služba prek optičnih kablov zbira in hrani podatke za mesec dni nazaj, ki jih potem lahko analizira s pomočjo programa, poimenovanega Tempora. »To ni le ameriška težava. Globoko vpletena je tudi Velika Britanija,« je dejal Snowden in poudaril, da so Britanci pri zbiranju in nadziranju podatkov »še hujši« kot Američani.
Program Tempora naj bi izvajali 18 mesecev. Dve ključni veji programa britanske agencije se ukvarjata z nadzorom spleta in globalnih telekomunikacijskih sistemov. Britanska obveščevalna služba naj bi tako samo lani vsak dan obravnavala 600 milijonov telefonskih »dogodkov«.
Britanska obveščevalna služba zadeve ne komentira
Po Snowdenovih besedah naj bi maja lani podatke nadziralo okoli 300 analitikov v britanski obveščevalni službi in 250 analitikov NSA.
S pomočjo tovrstnega nadzora naj bi britanske oblasti lani aretirale britansko teroristično celico, prijele pa naj bi tudi več oseb, ki so načrtovale teroristična dejanja, in tri osebe, ki so nameravale izvesti napade v Londonu pred poletnimi olimpijskimi igrami leta 2012.
V britanski obveščevalni službi so na očitke Snowdna odgovorili le, da zadev ne komentirajo.
