Ekvadorski minister za zunanje zadeve Ricardo Patino je obvestil javnost, da so prejeli prošnjo Snowdena za azil.
Ekvador je sicer azil podelil tudi ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu, ki ga zaradi objave zaupnih dokumentov prav tako iščejo v ZDA, medtem ko ga Švedska zahteva zaradi obtožb o posilstvu. Assange se je umaknil na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, ki pa ga zdaj ne more zapustiti, ne da bi ga aretirali.
Dodatno krhanje odnosov med ZDA in Rusijo
Po poročanju portala CNN so tako že tako krhki odnosi med ZDA in Rusijo (med drugim so se slabšali zaradi stališča glede Sirije in iranskega jedrskega orožja) zaradi sprejema Snowdna na ruskem letališču še slabši.
Združene države Amerike so Kubo, Ekvador in Venezuelo že pozvale, naj Snowdna ne sprejmejo, so za CNN potrdili višji predstavniki ameriških oblasti. Podobno so storili tudi pri drugih državah, za katere se je govorilo, da bi vanje Snowden lahko pobegnil pred roko ameriške pravice.
V Moskvo, Havano in Caracas v družbi pravnih svetovalcev WikiLeaksa
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je moskovska policija tudi zatrdila, da ga ne bo prijela. »Nismo dobili nobenih navodil glede te osebe. Bo pa potrebovala veljavni vizum za vstop na ozemlje Rusije,« je pojasnil predstavnik policije.
Kot je še med poletom Snowdena iz Hongkonga za Itar-Tass pojasnil vir pri ruskem letalskem prevozniku Aeroflot, naj bi »potnik pod tem imenom (...) v ponedeljek, 24. junija, odpotoval v Havano z letom SU150. Od tam pa naj bi prav tako jutri z lokalnim letom odpotoval v Caracas,« je dodal omenjeni vir.
WikiLeaks pa je na twitterju objavil, da so na letalu ob Snowdenu tudi »pravni svetovalci WikiLeaksa«. Pred tem je Wikileaks prav tako preko Twitterja sporočil, da je Snowdenu zagotovil »politični azil v demokratični državi, dokumente in varen odhod iz Hongkonga«, ni pa razkril njegove končne destinacije.
Rusi ne vedo nič
Snowden naj bi na moskovskem letališču pristal ob 17.15 po lokalnem času oz. ob 15.15 po srednjeevropskem času. Ruska policija pa je sporočila, da ga ne bo prijela. »Nismo dobili nobenih navodil glede te osebe. Bo pa potrebovala veljavni vizum za vstop na ozemlje Rusije,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil predstavnik policije.
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, Dimitrij Peskov, je sicer danes dejal, da nima nikakršnih informacij o Snowdenovem prihodu v Moskvo. »Nič ne vem. To slišim prvič,« je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal Peskov.
Želel naj bi si na Islandijo
Časnik sicer navaja, da naj Moskva ne bi bila njegova zadnja postaja. Pred dnevi se je ugibalo, da naj bi si želel na Islandijo, zaradi česar je WikiLeaks najel celo letalo, ki bi ga varno prepeljalo v to državo, a mu uradni Reykjavik ni želel zagotoviti, da bo dobil politično zatočišče in da ga ne bodo izročili ZDA.
Kot druga možna destinacija, kjer bi Snowden lahko poiskal zatočišče, pa se sicer omenja Ekvador, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
NSA vdira v baze kitajskih mobilnih operaterjev
Snowden je za hongkonški South China Morning Post razkril, da NSA med drugim vdira v baze kitajskih mobilnih operaterjev in krade SMS sporočila. Snowden je NSA obtožil tudi napadov na pekinško univerzo Tsinghua in hongkonško telekomunikacijsko podjetje Pacnet.
ZDA naj bi po navedbah časnika napadle tudi univerzo Tsinghua, vodilno kitajsko raziskovalno institucijo, ki na milijone kitajskim državljanom omogoča dostop do svetovnega spleta. Zadnji napad na univerzo naj bi se po podatkih, ki jih je časniku posredoval Snowden, zgodil januarja letos.
Po Snowdenovih navedbah naj bi leta 2009 prišlo tudi do vdora NSA v računalnike hongkonškega telekomunikacijskega podjetja Pacnet. Gre sicer za podjetje, ki je lastnik enega največjih omrežij optičnih kablov v regiji, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Kitajske in hongkonške oblasti se še niso odzvale
Kitajske in hongkonške oblasti se po navedbah AFP na Snowdenove obtožbe doslej še niso odzvale, je pa kitajska tiskovna agencija Xinhua sporočila, da »Washington Kitajski in drugim državam, za katerimi naj bi vohunila, dolguje pojasnilo«.
Razkritje kaže na to, da so se ZDA, »ki so dolgo časa igrale nedolžno žrtev kibernetičnih napadov, izkazale za največjega podleža našega časa,« je še zapisala Xinhua.
Razkril programe nadzora
ZDA ga želijo, ker je razkril programe nadzora nad telefonskimi komunikacijami Američanov in nad komunikacijami tujcev po internetu, ki jih izvaja NSA. Zaradi tega ga je ameriško zvezno tožilstvo v Alexandrii obtožilo nepooblaščenega posredovanja informacij o nacionalni obrambi, namerne komunikacije zaupnih obveščevalnih informacij in kraje vladne lastnine. Vsaka od treh točk prinaša s seboj do deset let zaporne kazni.
