Položaj bi bil močno komičen, če ne bi bil hudo resen, saj so se demokrati in republikanci ponovno zaleteli v zid, ki so si ga postavili sami.

Začelo se je poleti 2010, ko so republikanci blokirali dotlej avtomatično višanje dovoljene meje javnega dolga, zaradi česar je bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) državi odvzela oceno AAA. Zdaj z enakim ukrepom grozi še bonitetna hiša Fitch.

Druge bonitetne agencije leta 2010 niso sledile S&P, ki jo je letos doletela tožba ameriških finančnih regulatorjev zaradi zavajanja strank in javnosti z ocenami kreditnih tveganj pred izbruhom finančne krize konec leta 2008. Pravosodno ministrstvo ZDA in druge agencije zagotavljajo, da eno nima nobene zveze z drugim.

Po znižanju ocene s strani S&P so se demokrati in republikanci dogovorili, da ustanovijo posebno dvostrankarsko komisijo, ki bo priporočila ukrepe za znižanje proračunskega primanjkljaja. Ta je pod Obamo vsako leto presegal 1000 milijard dolarjev. V odsotnosti dogovora o strategiji znižanja primanjkljaj bi začeli veljati avtomatičnimi varčevalnimi ukrepi.

Komisija je predloge podala, politiki jih niso upoštevali in 1. januarja letos je grozil finančni cunami z znižanjem porabe in višjimi davki. Glede davkov so se deloma dogovorili, začetek veljave avtomatičnega varčevanja pa preložili na 1. marec, v upanju, da se bodo do takrat uspeli dogovoriti o bolj preudarnem znižanju porabe.

Namesto dogovarjanja pa so zadnje tedne oboji porabili predvsem za medsebojne obtožbe o tem kdo bo kriv, če bo med drugim več 100.000 javnih uslužbencev ostalo brez dela, če bo ogrožena kontrola zračnega prometa, če bo potrebno umakniti letalonosilko iz Perzijskega zaliva, če bo inšpekcija mesa pomanjkljiva in se bodo povečale vrste na letališčih.

Obama še naprej vztraja, da je treba do nižjega primanjkljaja priti na uravnotežen način z višjimi davčnimi prilivi in krčenjem porabe. Republikanci odgovarjajo, da je višje davke dobil januarja in naj na dodatne kar pozabi. Vodja senatne manjšine, republikanec iz Kentuckyja Mitch McConnell, je dejal, da bodo v petek govorili o znižanju porabe, nikakor pa o novih davkih.

Že v četrtek bodo sicer v senatu glasovali o dveh predlogih glede krčenja porabe. Demokrati predlagajo, da se vse skupaj pomakne do konca leta in se namesto avtomatičnih varčevalnih ukrepov sprejme bolj dolgoročen načrt za znižanje primanjkljaja, ker bi s tem gospodarstvu, ki še okreva, prihranili dodatne šoke.

Republikanci predlagajo, da dobi Obama proste roke za preusmerjanje proračunskega denarja iz zanje manj nujne porabe, kot so socialni programi, v bolj nujne, kot so na primer kontrola zračnega prometa, vojska in policija. V skladu z dosedanjimi napovedmi bodo demokrati porazili predlog republikancev, republikanci pa blokirali predlog demokratov.

Avtomatični varčevalni ukrepi sicer ne bodo nemudoma prinesli najhujših posledic in pogajanja se bodo nadaljevala, dokler ne bo večjega pritiska javnosti na eno ali drugo stran. Sčasoma pa bodo posledice odpuščanj v javnem sektorju in zmanjšanja števila delovnih ur postale opazne.

Avtomatični varčevalni ukrepi prinašajo za 85 milijard nižjo proračunsko porabo v letošnjem letu, od tega bo 46 milijard manj na voljo za obrambo. Pred ukrepi so med drugim zaščitene zvezne pokojnine, boni za hrano, zdravstveno zavarovanje za socialno ogrožene in pomoč vojaškim veteranom.

Petek ni edini rok, ki grozi ameriškemu gospodarstvu. Konec meseca poteče zadnji podaljšek za začasno financiranje dela zvezne vlade, saj zvezni proračun v senatu ni bil potrjen že vse od leta 2009 in vlada obratuje s pomočjo posebnih začasnih resolucij o financiranju na podlagi zadnjega proračuna. Konec meseca se bo treba torej dogovoriti tudi o tem, ali pa se bo ponovila zgodba iz leta 1995 in 1996.

Takrat so republikanci v predstavniškem domu zavrnili financiranje dela vlade, ki se je tako za nekaj časa zaprla.