Dogajanje v Ukrajini
V živo
17. 58 - Proruski poslanci regionalnega parlamenta na Krimu so danes odločili, da bodo 25. maja izvedli referendum o statusu tega ukrajinskega polotoka. Poleg tega so odstavili regionalno vlado, ki je podprla novo začasno vlado v Kijevu.
16. 40 - Švicarska vlada se je danes "načelno odločila za zamrznitev sredstev, ki bi jih Janukovič lahko imel v švicarskih bankah," je za AFP povedal tiskovni predstavnik švicarskega zunanjega ministrstva.
15. 40 - Celotna izjava odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, ki jo je poslal ruskim tiskovnim agencijam, v angleščino pa so jo prevedli na Reutersu.
"Jaz, Viktor Fedorovič Janukovič nagovarjam Ukrajince. Kot sem že povedal, še vedno verjamem, da sem vodja Ukrajine, ki so ga zakonito izvolili državljani Ukrajine. Ne morem ostati ravnodušen ob tragičnih dogodkih v moji domovini. Prepričan sem, da je dogovor o končanju nasilja, ki smo ga podpisali s predstavniki opozicije, ni bil izpeljan in izpopolnjen. Na ulicah mnogih mest je mnogo skrajnežev. Tako meni kot mojim bližnjim sodelavcem so že grozili s fizičnim napadom, zato sem bil rusko oblast prisiljen prositi za osebno varovanje pred skrajneži. Na žalost je vse, kar se trenutno dogaja v ukrajinskem parlamentu, nezakonito. Odločitve so nezakonite, saj jih sprejemajo v odsotnosti članov Stranke regij, ki jih je strah za lastno varnost, nekateri pa so zaradi fizičnih napadov državo že zapustili. Prepričan sem, da se bodo pod takšnimi pogoji odločitve izkazale za neučinkovite in jih ne bo možno izpeljati. Naznanjam, da se bom do konca boril za izvedbo pomembnih kompromisov, s katerimi bomo Ukrajino privedli do konca politične krize. Jasno je, da nekateri prebivalci, ki živijo na jugovzhodu države ali pa na polotoku Krim, ne sprejemajo vakuuma moči in brezvladja v državi tistih voditeljev, ki jih je izbrala množica na ulicah. Jaz, aktualni predsednik, ukrajinskim oboroženim silam nisem dovolil posredovanja v notranjih političnih dogodkih. Sedaj odrejam isto. Če bo kdo izdal drugačen ukaz, bo nezakonit in zločinski."
15. 20 - Vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je že potrdila, da je Ukrajina sklad zaprosila za pomoč. Potrdila je, da bo IMF v prihodnjih dneh v Kijev poslal ekipo strokovnjakov. Finančni minister Oleksandr Šlapak je namreč danes že izrazil željo, da bi naslednji teden razpravljali o paketu pomoči v višini najmanj 15 milijard evrov.
14. 55 - Ker je Rasmussen pojasnil, da jih je Rusija o vojaških vajah obvestila in sporočila, da nimajo nobene povezave z dogajanjem v Ukrajini, je novinarje zanimalo, ali Rusiji verjame. Kot pravi Rasmussen, podatkov, na podlagi katerih bi lahko podvomili v rusko pojasnilo, ni. Časovno sovpadanje vaj z dogajanjem v Ukrajini pa kljub temu po njegovem ne prispeva ravno k umiritvi razmer.
14. 51 - Na vprašanje, koliko je Nato dejansko zaskrbljen, da bi Rusija posredovala v Ukrajini, je odgovoril, da nimajo nobenih informacij, ki bi dokazovale, da ima Rusija tak namen. Prav tako nimajo informacij, da bi se ukrajinska vojska nameravala vpletati v to politično vprašanje. "Ukrajina potrebuje politično rešitev in dialog," je menil prvi mož zavezništva.
14. 48 - Po srečanju Komisije Nato-Ukrajina v Bruslju je generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen pojasnil, da jih ukrajinska stran na sestanku ni prosila za nobeno obliko pomoči, oni pa so Ukrajincem izrazili željo, da bi se odnosi znotraj komisije še krepili in razvijali.
14. 43 - Rusija mora biti transparentna, kar se tiče vojaških vaj ob meji z Ukrajino, poleg tega pa naj ne stori ničesar, kar bi lahko pripeljalo do napetosti ali nesporazumov v tako občutljivih časih, je danes dejal ameriški obrambni minister Chuck Hagel. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč že v sredo ukazal nujne vojaške vaje ob meji z Ukrajino, s katerimi želijo ugotoviti bojno pripravljenost ruskih sil. V vajah sodeluje 150.000 vojakov, 880 tankov in 90 letal. Obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da bodo na območje napotili dodatna bojna letala. ZDA namreč, tako Hagel, pričakujejo, da bodo drugi narodi spoštovali suverenost in neodvisnost Ukrajine in se izogibali provokacij. "Zato podrobno spremljam ruske vaje ob meji," je povedal. Napovedal je še, da bo naslednjih dneh govoril z ruskim obrambnim ministrom.
14. 40 - Ukrajinski parlament je za novega finančnega ministra potrdil Oleksandra Šlapaka, nekdanjega ministra za gospodarstvo in nekdanjega vodjo ukrajinske centralne banke, poroča Reuters. Za zunanjega ministra so potrdili Andrija Dešicjo, Ihorja Tenjuka pa za obrambnega ministra. Ministri imajo začasno vlogo vodenja svojih sektorjev, saj ima tudi predsednik zaenkrat še vedno začasno vlogo.
14. 05 - Ukrajinski parlament je danes za predsednika prehodne vlade potrdil 39-letnega Arsenija Jacenjuka. Zvest privrženec bivše premierke Julije Timošenko bo na čelu vlade narodne enotnosti do predčasnih predsedniških volitev 25. maja in naj bi državo popeljal iz najhujše politične krize v več desetletjih. Po njegovih besedah vse bolj narašča brezposelnost, iz države odhajajo vlagatelji. "Nimamo druge rešitve, kot da sprejmemo nepriljubljene rešitve, kot so zmanjšanje socialnih programov in podpor, zmanjšanje proračunskih izdatkov," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
13. 50 - Ukrajinski sveže izvoljeni premier Arsenij Jacenjuk je vlado odstavljenega predsednika Viktorja Janukoviča obtožil, da je v času njihovega vladanja neznano kam izginilo 37. milijard dolarjev, poroča Reuters. V nagovoru parlamenta je dejal, da je bilo v zadnjih treh letih iz ukrajinskega finančnega sistema na račune v tujini nakazanih 70 milijard dolarjev. "Hočem vam povedati, da so oropali državno zakladnico. Ta je sedaj prazna," je bil dramatičen. "37 milijard kredita, ki smo ga prejeli, je izginilo neznano kam," je zaključil.
13. 25 - Arsenij Jacenjuk, ki ga je ukrajinska vlada danes predlagala za položaj premierja, je med nagovorom parlamenta dejal, da bo morala vlada sprejeti nekaj nepriljubljenih odločitev, če bo hotela državo voditi skozi gospodarsko krizo, poroča Reuters. Nakazal je, da bo pot Ukrajine vodila v smer EU, Rusijo pa je pozval, naj sodeluje z Ukrajino. Govor je požel gromek aplavz.
13. 15 - Obrambni minister Gruzije Irakly Alasania, države, ki se je za kratek čas leta 2008 spustila v vojno z Rusijo, je danes izrazil zaskrbljenost, ker ima Moskva lovska letala v pripravljenosti. A vendar meni, da do ruskega posredovanja v Ukrajini zelo verjetno ne bo prišlo. "Rusija zaseda okoli 20 odstotkov območja naše države, zaradi česar se jim je uspelo izmazati z vojaškim posredovanjem leta 2008," je komentiral za Reuters. Takrat naj bi se tudi izkazalo, da so njihove vojaške zmožnosti veliko manjše, kot so vsi menili pred vojno v Gruziji. "Oni se zavedajo tega in tudi Nato se zaveda tega," je povedal. "Tako tudi vedo, da ne morejo blefirati z grožnjami o uporabi vojaške sile. To se ne bo zgodilo."
13. 00 - Po poročanju portala RT je krimski parlament odločil, da bodo o avtonomnosti regije v prihodnosti odločali na referendumu.
12. 50 - Pred zasedenim krimskim parlamentom se je do sedaj zbralo okoli 400 protestnikov, ki zahtevajo referendum o statusu območja Krima, poroča portal RIA Novosti. Protestniki so prišli oboroženi s transparenti, na katerih med drugim piše: "Krim za mir" in pa "Krim na referendum".
12. 45 - Po poročanju portala Russia Today so oboroženi napadalci v parlament, ki so ga zjutraj zasedli, kasneje spustili kakšnih 15 krimskih poslancev, vključujoč predsednika parlamenta Vladimirja Konstantinova. Trenutno potekajo razgovori, kakšna pa je njihova vsebina, zaenkrat ni znano.
11. 15 - Janukovič je Rusijo še prosil, naj zagotovi njegovo osebno varnost pred dejanji "skrajnežev", poročajo tuje tiskovne agencije. Rusija mu je to že obljubila, poroča agencija Interfax: "V povezavi s prošnjo predsednika Janukoviča za zagotavljanje njegove osebne varnosti sporočamo, da smo mu to na teritoriju Rusije zagotovili."
11. 10 - Viktor Janukovič je danes ponovil, da je še vedno zakonito izvoljeni predsednik Ukrajine in da območja na jugovzhodu in jugu države ne bodo nikoli sprejele "brezpravja", ki so ga vzpostavili voditelji, izvoljeni s strani "drhali". "Jaz, Viktor Fedorovič Janukovič, še vedno menim, da sem zakoniti vodja ukrajinske vlade," njegovo izjavo povzema Reuters.Dodal je, da so odločitve ukrajinskega parlamenta nezakonite. V izjavi "ukrajinskemu ljudstvu" je zagotovil, da se bo do konca boril za uresničitev kompromisa, ki ga je minuli teden podpisal z voditelji opozicije.
11. 00 - Ruska tiskovna agencija RBK poroča, da se pobegli odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič skriva v sanatoriju Barvika nedaleč stran od Moskve, povzema Reuters. Sanatorij vodi oddelek za nadzor nepremičnin ruske predsedniške administracije. Njen predstavnik Viktor Krekov je za tiskovno agencijo AP danes sicer povedal, da o tem ne ve ničesar. RBK je informacijo prejela od enega najbogatejših ruskih podjetnikov, potrdil pa jo je še neimenovani predstavnik ruske vlade. Janukoviča v javnosti niso opazili vse od sobote. Zahod novo ukrajinsko vlado, ki je predsednika odstavila, priznava, Rusija pa Janukoviča še vedno priznava kot ukrajinskega predsednika.
10. 30 - Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je zaskrbljen glede razvoja dogodkov na območju Krima v Ukrajini, poroča Reuters. Rusijo poziva, n aj se vzdrži kakršnekoli akcije, s katero bi spodbudili naraščanje napetosti ali pa naredili kaj, kar bi lahko druga stran narobe razumela, je sporočil prek twitterja, njegovo izjavo pa povzema Reuters.
10. 20 - Pred krimskim parlamentom so postavljene barikade, nad njimi pa stoji napis: "Krimska Rusija", poroča tiskovna agencija AP.
10. 10 - Ukrajinski zunanji minister je na nujni pogovor pozval ruskega odposlanca v Kijevu. V pisni izjavi piše, da je ruski odposlanec Andrej Vorobjov prejel sporočilo, naj ruska vojska ostane v vojaški bazi na krimskem polotoku. Rusija je svojega veleposlanika v Kijevu povabila na pogovor v Moskvo, ko je v soboto parlament odstavil predsednika Viktorja Janukoviča.
10. 00 - Bruselj: Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je povedal, da je Nemčija zaskrbljena glede dogodkov na krimskem polotoku. Pravi, da se je treba na vsak način izogniti razpadu Ukrajine.
9. 50 - Zajetje stavb bi lahko vodilo do regijskega konflikta, je prepričan poljski zunanji minister Radoslav Sikorski. "To je drastičen korak in opozarjam tiste, ki so to storili, in tiste, ki so jim to dovolili, saj se na takšen način začenjajo regionalni konflikti. To je izjemno nevarna igra," je Sikorski povedal na tiskovni konferenci.
9. 45 - Turčinov je ruski vojski sporočil, da bo njihov premik lovskih letal izven baze na Črnem morju sprejel kot dejanje nasilja, poroča Reuters. "Ruska črnomorska flota mora ostati v svojih oporiščih na Krimu. Kakršnokoli premikanje enot bomo razumeli kot vojaški napad," je v parlamentu dejal Turčinov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
9. 42 - Ukrajinski začasni predsednik Oleksandr Turčinov je povedal, da je izdal ukaz, naj varnostne sile "z vsemi potrebnimi sredstvi" varujejo ukrajinsko prebivalstvo. Turčinov je policiji na Krimu naročil, naj zaščiti ljudi in kaznuje tiste, ki so danes zasedli republiško parlament in vlado ter na poslopjih izobesili rusko zastavo. Ljudi je pozval k miru in poudaril, da bodo vse zasedbe poslopij obravnavali kot zločine proti državi in kot take sankcionirali, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da so vojna letala, ki so razporejena vzdolž zahodne ruske meje z Ukrajino, v stanju najvišje vojne pripravljenosti, poročajo ruske tiskovne agencije. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa so stanje vojne pripravljenosti razglasili v okviru vojaških vaj.
9. 40 - Po poročanju tiskovne agencije AP so napadalci na rokah nosili črne in oranžne trakove, ruski simbol zmage v drugi svetovni vojni.
9. 30 - "Ponoči smo gradili barikade, da bi zavarovali naš parlament. Nek mlad Rus je prišel do nas in imel je pištolo. Legli smo na tla, nato jih je za njim priteklo še več. Ustrelili so nekaj strelov, potem pa skozi okno stopili v stavbo parlamenta," je za Reuters povedal etnični Rus Leonid Kazanov. "Še vedno so tukaj. Ko je prišla policija, se je zdelo, da jih je strah. Vprašal sem jih, kaj bi sploh radi, pa so rekli – 'Radi bi sprejemali lastne odločitve, ne pa, da nam Kijev govori, kaj moramo storiti'," je povedal Kazanov.
9. 28 - Krimski, regionalni premier Anatolij Mogiljov je za Reuters povedal, da je z ljudmi znotraj parlamenta že govoril prek telefona, a da niso podali nikakršnih zahtev, prav tako niso povedali, zakaj so stavbo zasedli. Obljubili so, da ga bodo poklicali nazaj, a ga do sedaj še niso.
9. 25 - Več deset moških v polni bojni opravi je v stavbi vkorakalo v jutranjih urah in brez nasilja prevzelo nadzor, so za Interfax potrdili predstavniki tamkajšnjega parlamenta. Po navedbah agencije je poslopji vlade in parlamenta obkolila policija.
Več deset moških v polni bojni opravi je v stavbi vkorakalo v jutranjih urah in brez nasilja prevzelo nadzor, so za Interfax potrdili predstavniki tamkajšnjega parlamenta. Po navedbah agencije je poslopji vlade in parlamenta obkolila policija. Večina prebivalcev krimske republike, ki zavzema večji del polotoka Krim, je etničnih Rusov, v pristanišču Sevastopol pa je oporišče ruske črnomorske flote.
V Ukrajini se v zadnjih dneh, po odstavitvi predsednika Viktorja Janukoviča, krepi zaskrbljenost pred separatističnimi težnjami na večinsko Rusiji naklonjenem polotoku. V Simferopolu so se v sredo spopadli zagovorniki in nasprotniki približevanja Rusiji, v Sevastopolu pa že nekaj dni potekajo množični proruski protesti. Množica je celo odstavila mestne oblasti in imenovala ruskega župana. Po navedbah protestnikov, ki so te dni vztrajali pred mestno hišo, so njihove sanje ponovna priključitev k Rusiji. Moskva doslej z izjavami ni nakazala, da bi želela Sevastopol ali Krim znova sprejeti pod svoje okrilje, se je pa odzvala na dogajanje na Krimu in okrepila varnostne ukrepe svoje črnomorske flote, ki je nameščena v tamkajšnji pomorski bazi.
ZDA razmišljajo o finančni pomoči Ukrajini in svarijo Rusijo ZDA želijo, da se razmere v Ukrajini umirijo in se sestavi nova vlada, ki ne bo nikogar izključevala, je sporočil tudi namestnik tiskovnega predstavnika Bele hiše Josh Earnest. Zatem je treba položiti temelje za gospodarske reforme, nakar bi ZDA pomagala s finančnimi sredstvi. Kerry je sicer govoril o garancijah ZDA za posojila od mednarodnih finančnih ustanov, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF) in dodal, da tudi EU pripravlja podobna jamstva za posojila v višini 1,5 milijona dolarjev. Po njegovih besedah ZDA razmišljajo tudi o neposredni pomoči Ukrajini, vendar pa bo o tem odločal predsednik Barack Obama. "Ne moremo le ploskati protestnikom, ampak je treba iti naprej. Razmišljamo, kaj je primerno in kako se tega lotiti," je priznal Kerry na srečanju z novinarji v prostorih State Departmenta, kjer je pred tem gostil gruzijskega premierja Iraklija Garibašvilija. Zaradi tega je imel zelo neposredno sporočilo za Rusijo tako glede Ukrajine kot tudi Gruzije. Rusijo je opozoril, da bo naredila veliko napako, če se bo odločila za vojaško posredovanje v Ukrajini. Zagotovil je, da ZDA ne želijo zmanjšati vpliva Rusije v njeni soseščini, gre pa za to, da prebivalci nekdanjih republik Sovjetske zveze uresničijo svoje težnje po svobodi, trdni demokraciji in trdni ekonomiji.
"To ni Rocky 4. Ne gre za vse ali nič. Gre za to, da se Ukrajinci sami odločijo za pot naprej, vsi ostali pa moramo to odločitev spoštovati," je povedal Kerry in za prispodobo uporabil film Sylvestra Stallona iz leta 1985, ki prikazuje dvoboj ameriškega in sovjetskega boksarja. Na vprašanje o tem kako, bodo ZDA preprečile morebitno vojaško intervencijo Rusije, pa Kerry ni imel odgovora. Namignil je, da bo potem zadeva šla pred Varnostni svet. Tam pa ima Rusija pravico veta. "Za državo, ki je v zadnjem letu dni tako pogosto opozarjala pred posredovanjem v Libiji ali Siriji in drugje, bi bilo zelo pomembno, da posluša lastna opozorila, ko razmišlja o opcijah za Ukrajino," je še dejal. Tudi Earnest je opozoril, da morajo zunanji dejavniki prenehati s provokativno retoriko in dejanji.
"Vse države v regiji morajo spoštovati zaveze glede vojaških aktivnosti glede na Dunajski dokument o zaupanju in varnostnih ukrepih iz leta 2011, ki pokriva Evropo in srednjo Azijo ter druga načela Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za varnost in mir," je poudaril. Odziv ZDA je posledica ukaza ruskega predsednika Vladimirja Putina o izvedbi vojaških manevrov na zahodu države blizu Ukrajine. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je v sredo sporočil, da Moskva sprejema ukrepe za zavarovanje črnomorske flote v ukrajinskem Sevastopolu na polotoku Krim. ZDA skrbi, da se v Ukrajini ne bi ponovil gruzijski scenarij, ko je ruska vojska zasedla Južno Osetijo in Abhazijo. Kerry je v sredo ponovil poziv Rusiji, naj umakne vojsko iz obeh pokrajin Gruzije, ker da njena prisotnost krši sporazum o premirju iz leta 2008.
Garibašviliju je izrazil trdno podporo ZDA ozemeljski celovitosti države in članstvu Gruzije v zvezi Nato. ZDA bodo še naprej podpirale evroatlantske težnje Gruzije in si želijo videti partnerski sporazum med Gruzijo in EU v letošnjem letu.
