Predstavniški dom ameriškega kongresa potrdil milijardo dolarjev pomoči Ukrajini

V

ži

vo

22.20 - Predstavniški dom ameriškega kongresa je s 385 glasovi za in 23 proti potrdil predlog zakona o posojilnih jamstvih za Ukrajino, vrednih milijardo dolarjev. Predlog zakona bo moral potrditi še senat, na koncu pa ga mora podpisati še predsednik Barack Obama, vendar je oboje le vprašanje časa.

21.03 - Ukrajinska opozicijska voditelja Julija Timošenko in Vitalij Kličko sta se danes v Dublinu udeležila kongresa Evropske ljudske stranke (EPP) in pozvala k odločnejšim dejanjem Evrope. "Mi smo Evropejci" in ne le geografsko, tudi mentalno, je dejal Kličko. Timošenkova pa je pozvala še k ukrepanju proti Rusiji.

20.30 - Ameriški predsednik Barack Obama je danes v Washingtonu opozoril, da bi bil referendum o priključitvi Krima Rusiji v nasprotju z ukrajinsko ustavo in mednarodnim pravom. "Vsaka razprava o prihodnosti Ukrajine mora vključevati legitimno vlado Ukrajine," je poudaril Obama v Beli hiši.

19.10 - Ukrajinski parlament bo začel postopek za razpustitev krimskega parlamenta, potem ko je ta danes za 16. marec razpisal referendum o priključitvi polotoka Krim Rusiji, je v televizijskem nagovoru napovedal začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov. Referendum je označil za farso in zločin ruske vojske proti Ukrajini.

18.00 - Vrh EU se je danes dogovoril za tristopenjsko ukrepanje v odnosih z Rusijo. Sprejel je politično odločitev o takojšnji zamrznitvi pogovorov o vizumski liberalizaciji ter zagrozil, da bo unija, če se Rusija ne bo odzvala na pozive k diplomatskim pogovorom z Ukrajino in umiritvi razmer, ukrepala tudi z drugimi sankcijami.

17.12 - Kot je po srečanju z Johnom Kerryjem povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov, še nista dosegla dogovora o razmerah v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. To je bilo njuno tretje srečanje o krizi v Ukrajini v dveh dneh. Po poročanju ruskih tiskovnih agencij je Lavrov dejal, da bo s pogovori ob vrnitvi v domovino seznanil ruskega predsednika Vladimirja Putina.

S Kerryjem sva se dogovorila, da bomo preučili zamisli, ki mi jih je danes predstavil glede konkretnih ukrepov, je povedal Lavrov po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax. Ponovil je, da je za Rusijo najbolj pomembno spoštovanje dogovora med takratnim ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem in opozicijo z 21. februarja, predvsem kar zadeva reformo ustave, oblikovanje vlade narodne enotnosti ter priprave volitev po reformi ustave. Kot drugi pomemben aspekt pa je izpostavil, da morajo imeti vsi procesi nedvoumno soglasje vseh regij v Ukrajini.

Lavrov je kot grožnjo kritiziral današnjo odločitev ZDA o uvedbi sankcij na področju vizumov proti več predstavnikom ruskih oblasti in oblasti na ukrajinskem Krimu. Opozoril je na stalno krepitev pritiska, dodal pa, da mu je Kerry pojasnil, da vizumske omejitve še ne veljajo. Kritiziral je tudi sredino napoved Nata, da bo preučil vse oblike sodelovanja z Rusijo.

16. 35 - V vojaški opazovalni misiji Ovse sodeluje tudi slovenski časnik, so danes za STA potrdili na ministrstvu za obrambo. Misija bo v državi ostala do 12. marca. V 41-članski misiji sodeluje 22 držav. Ob Sloveniji so to še Avstrija, Kanada, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Norveška, Poljska, Slovaška, Švedska, Turčija, Velika Britanija in ZDA, piše na spletni strani Ovseja. V misiji sodeluje tudi predstavnik centra Ovseja za preprečevanje konfliktov. Gre za neoborožene vojaške opazovalce, vsaka država pa lahko pošlje največ dva opazovalca.

16. 30 - Danes je v Bruslju najbolj odjeknil poziv ukrajinskega premierja ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj podre zid ustrahovanja. "Predsednik Putin, gospod Putin, podrite ta zid, zid ustrahovanja in vojaške agresije. Zgradimo novo vrsto odnosa med Ukrajino in Rusijo. Pripravljeni smo sodelovati, nismo pa se pripravljeni predati in biti podrejeni Rusiji," se glasi Jacenjukov odmev znanega poziva k zrušenju berlinskega zidu.

"Podrite ta zid," je namreč junija 1987 pozval ameriški predsednik Ronald Reagan voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova v govoru ob berlinskem zidu pred Brandenburškimi vrati.

16. 20 - Zunanji minister Karl Erjavec se je danes v Rimu ob robu konference o prihodnosti Libiji z ameriškim in ruskim kolegom Johnom Kerryjem in Sergejem Lavrovom pogovarjal o situaciji v Ukrajini, je poročal Radio Slovenija. Po besedah ministra Erjavca bi lahko Slovenija, ki na kriznem območju v Ukrajini nima strateških interesov, sodelovala v skupini držav Evropske unije, ki bi posredovala pri političnem dialogu za reševanje krize. "Ponudili smo svoje usluge v smislu vodenja političnega dialoga. John Kerry se mi je zahvalil za to našo subtilnost in za razumevanje resnosti situacije," je za Radio Slovenija dejal Erjavec.

Z Lavrovom se je Erjavec pogovarjal o razmerah v ukrajinski avtonomni republiki Krim, ki so jo v preteklih dneh zasedle ruske sile. "Situacija je zelo resna, vendar sem iz pogovora z njim razbral, da si Rusija želi politične rešitve. Ne želi si, da bi se razmere zaostrile," pravi Erjavec.

16. 10 - ZDA razmišljajo, da bi na seznam tistih, ki imajo prepoved vstopa v ZDA in se jim zamrznejo finančna sredstva, dodale še več ruskih imen, osumljenih sodelovanja pri vdoru v Ukrajino, poroča Reuters. Med imeni pa ni ruskega predsednika Vladimirja Putina, je za Reuters potrdil predstavnik Obamove administracije. "Sankcije proti vodji države so nenavadne in nevsakdanje," je odločitev opisal Obamov podrejeni.

15. 20 - Predsednik Evropske komisije Mario Draghi je danes razložil, da z izključno finančnega stališča kriza v Ukrajini ne bo imela večjega vpliva na območje evra, poroča Reuters. Je pa dodal, da bi se lahko nestabilnost zelo povečala, če bi se situacija v Ukrajini zaostrila.

15. 15 - Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je, tako kot pred njim že nekaj visokih predstavnikov ukrajinske oblasti, poudaril, da so poskusi odcepitve Krima od Ukrajine in priključitvi k Rusiji nelegitimni ter da bo Krim ostal sestavni del države. "Tako imenovani referendum nima nikakršne zakonske podlage. Zato rusko vlado pozivamo, naj ne podpira tistih, ki v Ukrajini podpirajo separatizem,“ je Jacenjuk razložil novinarjem v Bruslju. "Krim je bil in vedno bo sestavni del Ukrajine," je ponovil.

"Rusija ni prijateljska, kot ste verjetno opazili. To, da so ruski škornji in tanki na našem ozemlju, je v 21. stoletju nesprejemljivo (...). Kaj se dogaja z globalno varnostjo? A se nam meša?" se je vprašal ukrajinski premier. "Bog ve, kje je meja," je dodal.

14. 40 - Poljski obrambni minister je sporočil, da so 40 predstavnikov mednarodne opazovalne misije Ovse (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), ki so bili na poti na Krim, zadržali oboroženi moški v uniformah, poroča Reuters. "Preprečili so jim nadaljevanje poti. Pristali so v Odesi, na polotok Krim pa so potovali z avtomobilom. Vstop na območje so jim preprečili možje v uniformah," je novinarjem povedal Tomaž Siemoniak. Pravi, da zaenkrat še ne ve, ali bodo opazovalcem dovolili, da se vrnejo nazaj, od koder so prišli, ve pa, da na Krim ne morejo vstopiti. Misija je v Ukrajino prišla na poziv oblasti v Kijevu, v državi pa naj bi ostala do 12. marca.

14. 38 - Ameriški zunanji minister John Kerry se je z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom danes srečal v Rimu, kjer sta govorila o razmerah v Ukrajini. Dvojica se je sicer srečala že včeraj v Parizu, a je njuno srečanje tam trajalo le nekaj minut, sadov pa ni obrodilo.Podobno je bilo tudi danes - Lavrov je po srečanju le dejal, da ni bilo sprejetega nobenega dogovora o Ukrajini.

14. 23 - Odločitev krimskega regijskega parlamenta, da se Krim pridruži Rusiji in ni več del Ukrajine, je začel veljati takoj po sprejetju, je pojasnil namestnik krimskega premiera Rustam Temirgaliev. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so edine legitimne varnostne sile na Krimu zgolj še ruske. Ukrajinske varnostne sile bodo razumeli za okupatorje, njihovi vojaki pa se morajo takoj umakniti s Krima, njegove besede povzema Reuters.

13. 50 - Bela hiša je uvedla omejitev viz za Ruse in prebivalce Krima, ki naj bi po mnenju ZDA "ogrožale suverenost in teritorialno integriteto Ukrajine", poroča Reuters. Poleg tega je predsednik Barack Obama podpisal še odredbo, s katero je odobril sankcije zoper posameznike, ki so z dejanji spodkopavali demokracijo v Ukrajini. ZDA so pred tem že zavrnile izdajo viz tistim, ki so v času protestov v Ukrajini kršili človekove pravice. Iz Bele hiše so še sporočili, da so ZDA pripravljene na sprejetje dodatnih sankcij, če bodo te potrebne. Vse pa je odvisno od razvoja dogodkov v Ukrajini, poroča Reuters.

13. 45 - Proruske oblasti na Krimu so nelegitimne, je danes sporočil ukrajinski začasni predsednik Aleksander Turčinov. "Nelegitimna sta tako parlament kot vlada na Krimu. Delajo pod grožnjami, odločitve, sprejete zaradi strahu, pa so nelegitimne," je poudarila njegova predstavnica za javnost.

13. 30 - Ukrajinsko zunanje ministrstvo svari pred provokacijami na Krimu, poroča ukrajinska tiskovna agencija Interfax. "Možen je teroristični napad ali pa napad ljudi, odetih v uniforme ukrajinskih vojakov," je tiskovna agencija citirala tiskovnega predstavnika ukrajinskega zunanjega ministrstva.

13. 25 - Zakoni o morebitni odcepitvi Krima v Ukrajini so nejasni. V ustavi je sicer zapisano, da se o spremembah ozemlja Ukrajine mora odločati na državnem, vse-ukrajinskem referendumu, hkrati pa je v ustavi zapisano tudi, da ima Krim pravico do razglasitve lokalnega referenduma.

13. 15 - Če Moskva ne bo pripravljena na diplomatske pogovore, so sankcije neizogibne, je ob prihodu na izredni vrh EU o Ukrajini opozorila nemška kanclerka Angela Merkel. Litovska predsednica Dalia Grybauskaite je opozorila, da EU še ni dojela, kaj se dogaja - da Rusija na novo riše meje, določene po drugi svetovni vojni. Ostro je obsodila "brutalno agresijo" Rusije proti Ukrajini ter opozorila: "Po Ukrajini bo prišla na vrsto Moldavija, po Moldaviji katera druga država." V nevarnosti je po njenih besedah tudi baltska regija.

13. 10 - Sirski predsednik Bašar al Asad je ruskemu predsedniku Putinu izrazil solidarnost glede njegovega stališča v Ukrajini, agencija AFP povzema lokalne medije.

12. 33 - Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je danes v Bruslju obtožil Rusijo, da izziva in zaostruje napetosti. To ni ukrajinsko-ruska kriza, temveč evropska kriza; reševanje te krize je naša skupna odgovornost in lotiti se ga moramo takoj, je še poudaril. "Veliko možnosti je na mizi, mi smo za politično možnost. Od Rusije je odvisno, ali je pripravljena rešiti spor in resnično razpravljati o tem, kako stabilizirati razmere, ali pa bo to še naprej odklanjala in poskušala zaostriti napetosti, kot je to storila pred nekaj urami z blokado ukrajinske mornarice," je dejal Jacenjuk po srečanju s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem.

Tudi Schulz je poudaril, da ruski vojaki izzivajo ukrajinske vojake in njihove družine, kar jih zelo skrbi, izrazil razočaranje, ker ni bilo sestanka ukrajinskega in ruskega zunanjega ministra, ter opozoril, da napete razmere v Ukrajini pomenijo resno nevarnost. Predsednik parlamenta upa, da bo enajst milijard evrov, ki jih je v pomoč Ukrajini v sredo predlagala Evropska komisija, na voljo takoj, da bo lahko država v teh skrajnih razmerah preživela.

12. 30 - Ruski namestnik zunanjega ministra Vasilij Nebenzja je za BBC še pred odločitvijo o referendumu povedal, da bi vstop Ukrajine v zvezo Nato za Rusijo predstavljal "rdečo črto". "Ne predstavljam si Ukrajine v Natu – ne sedaj in ne v daljni prihodnosti. Najboljša možnost je ostati nevtralen," je prepričan. Opozoril je, da bi tudi zahod moral prevzeti del odgovornosti za trenutne dogodke v Ukrajini, dodal pa, da si Rusija želi pogajanja in politični dialog, s katerimi bi rešili krizo. Moskva sicer še vedno noče priznati, da so vojaki na Krimu ruski.

12. 05 - Vir iz krimskega parlamenta je za BBC pojasnil, da odločitev priključitvi območja Rusiji odseva le stališče krimskega parlamenta – sedaj pa čakajo na odgovor iz Rusije. Če se bo ta odločila, da Krim sprejme, potem bodo prebivalci Krima dokončno odločitev sprejeli na referendumu 16. marca. Zaenkrat ni znano, kaj se bo zgodilo, če bi Rusija njihovo odločitev zavrnila, je še pojasnil BBC-jev dopisnik.

11. 55 - Začasni ukrajinski minister za gospodarstvo Pavlo Šeremeta je iz Kijeva sporočil, da se zaenkrat sploh ne ukvarjajo s tem, kaj storiti, če se Krim pridruži Rusiji, saj da je to zanje neustavno.

11. 50 - Nemška kanclerka Angela Merkel pravi, da bodo na srečanju voditeljev držav EU govorili o široki paleti sankcij, poroča Reuters. Nemčija se sicer zavzema za bolj zmerne akcije kot druge EU države, Merklova pa je dejala, da je izvedba sankcij odvisna od tega, kakšen korak bo narejen pri procesu diplomacije.

11. 40 - "Slovenija je vse doslej aktivno in pozitivno sodelovala pri reševanju tega problema ter se zavzemala in tako bo ostalo tudi naprej, da se ta problem reši po mirni poti s političnim dialogom," je Alenka Bratušek v Bruslju pojasnila stališče Slovenije. Pomembno je, da EU podpre ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, ampak prav tako je pomembno, da EU pokaže, da je to treba reševati po mirni poti s političnim dialogom, vse ostalo bi bilo bistveno slabše, je še enkrat poudarila. Na vprašanje, kakšno je stališče Slovenije o sankcijah proti Rusiji, ki jih preučuje unija, je predsednica vlade odgovorila, da bo na druga vprašanja odgovarjala po sestanku.

11. 30 - Anketa, ki so jo pretekli konec tedna opravili v Rusiji, je pokazala, da kar 71 odstotkov Rusov meni, da bi morala njihova država bolj intenzivno braniti interese etničnih Rusov na območju Krima, poroča tiskovna agencija Interfax. Le 17 odstotkov pa jih je menilo, da bi bilo bolje, če se ne bi „prepirali“ z ukrajinskimi oblastmi.

11. 25 - Krimski regijski parlament je soglasno glasoval, da se Krim pridruži Rusiji in ni več del Ukrajine, tiskovno agencijo Ria povzema Reuters. O izidu glasovanja so obvestili tako Putina kot ruski parlament in ju prosili, naj razmislita o tem, da se Krim pridruži Rusiji.

11. 20 - Ruski predsednik Vladimir Putin se je znašel na seznamu nominirancev za Nobelovo nagrado za mir, so sporočili z Mednarodnega raziskovalnega mirovnega instituta v Oslu. Putin je sicer eden izmed 278 nominirancev, priznanje pa si je zaslužil s sodelovanjem pri preprečevanju napada v Siriji. Mnogi zaradi trenutne situacije na Krimu, ki so ga zasedli številni ruski vojaki, nad nominacijo vihajo nosove.

11. 00 - Pred srečanjem voditeljev članic EU v Bruslju je britanski premier David Cameron opozoril, da je treba nasloviti tri tematike: Rusija in Ukrajina se morata začeti pogovarjati; EU mora pokazati, da bo pomagala Ukrajincem v času, ko jo ti najbolj potrebujejo, kakor tudi, da morajo države Rusiji pokazati, da so bile njene akcije zadnje dni nesprejemljive ter da sledijo posledice, poroča Reuters.

Francoski predsednik Francois Hollande pa meni, da je treba situacijo v Ukrajini umiriti in narediti korak proti posredovanju, poroča Reuters.

10. 50 - Evropska unija je v 28 državah članicah danes zamrznila sredstva odstavljenega ukrajinskega predsednika Vladimirja Janukoviča, nekdanjega premierja Mikole Azarova in še 16 drugim predstavnikom nekdanje ukrajinske oblasti, osumljenih zlorabe državnega denarja in kršitve človekovih pravic, poroča Reuters. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je pred kakšnim tednom ocenil, da je nekdanji predsednik v treh letih na položaju poneveril do 37 milijard dolarjev, velike vsote denarja pa naj bi si nezakonito nakazoval na račune v tujini.

10. 32 - Po poročanju tiskovne agencije Ria bo referendum o statusu Krima potekal že 16. marca, je povedal namestnik krimskega premierja Rustam Termirgaljev. Na referendumu bodo odločali, ali naj Krim ostane del Ukrajine ali pa naj se pridruži Rusiji. Drugo vprašanje naj bi bilo, ali se volivci strinjajo s ponovnim sprejetjem ustave Krima iz leta 1992. Po ustavi iz leta 1992 je avtonomna republika Krim del Ukrajine, povezave s Kijevom pa so opredeljene na osnovi medsebojnega dogovora.

Polotok Krim ob Črnem morju je sicer že dolgo sporno vprašanje med Ukrajino in Rusijo. Po drugi svetovni vojni je to 26.000 kvadratnih kilometrov veliko območje sprva pripadalo Rusiji. Sovjetski voditelj Nikita Hruščov ga je leta 1954 priključil svoji rojstni republiki Ukrajini znotraj Sovjetske zveze, kar je po mnenju nekaterih Rusov zgodovinska napaka.

10. 23 - Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk se je danes že sestal s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem. Voditelji članic EU bodo danes v Bruslju na izrednem srečanju razpravljali o dogajanju v Ukrajini, poroča Reuters. Pred srečanjem je Jacenjuk pozval Rusijo, naj umakne svoje vojaške sile. "Rusijo pozivamo, naj sporoči, ali je pripravljena na mir in stabilnost v Evropi ali pa bo nadaljevala s provokacijami in napetostmi na območju," besede premierja citira Reuters.

Ukrajinski premier Jarsenik Jacenjuk s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem. (Foto: Reuters)

Iz Bruslja se pričakuje poziv Moskvi, naj ukrepa za zmanjšanje napetosti, in grožnja s sankcijami. Vrha se bo udeležila tudi predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek. Pričakovati je potrditev sporočil, ki so jih pred nekaj dnevi posredovali zunanji ministri unije: ostro obsodbo ruske kršitve ozemeljske celovitosti Ukrajine, poziv k takojšnjemu umiku ruske vojske na izhodiščne položaje v oporiščih na Krimu in k mirnemu reševanju krize ter grožnja s sankcijami.

10. 15 - Ruski premier Dmitrij Medvedjev pravi, da ruska vlada razmišlja o zakonu, ki bi "poenostavil" postopke rusko govorečih ljudi za pridobitev ruskega državljanstva, poroča Reuters. Zakon bi veljal za tiste, ki so živeli v Rusiji ali pa na območju, ki je nekoč pripadal Sovjetski zvezi. Rusko državljanstvo bi primerni kandidati tako prejeli že v treh mesecih.

10. 10 - Ruski predsednik Vladimir Putin trdi, da ruska vojska ščiti le svoje vojaške objekte na Krimu, druge položaje po ukrajinskem polotoku pa so zavzele skupine državljanov. State Department trdi, da gre za dobro oborožene pripadnike ruskih varnostnih sil. Na podoben način zavrne tudi Putinovo trditev, da je vse, kar dela Rusija, v okviru sporazuma o prijateljstvu z Ukrajino iz leta 1997, in pravi, da gre za odkrito kršenje ozemeljske celovitosti Ukrajine.

State Department spominja Putina, da ni res, da nova ukrajinska vlada ne spoštuje sporazuma med nekdanjo opozicijo in nekdanjim predsednikom Viktorjem Janukovičem, ker slednji sporazuma niti ni podpisal, ampak je spakiral kovčke in pobegnil. Američani zavračajo tudi trditve o Janukovičevi legitimnosti in nelegitimnosti nove ukrajinske vlade. State Department opozarja, da je Putin sam povedal, da Janukovič nima politične prihodnosti, novo vlado pa je potrdil legitimno izvoljeni parlament z 82-odstotno večino.

09. 30 - Ameriška voditeljica Liz Wahl, ki je delala za televizijo Russia Today, je dala odpoved v oddaji, ki je potekala v živo. Dejala je, da ne more več delati za medij, ki opravičuje odločitve ruskega predsednika Vladimirja Putina. Na takšen način je izrazila tudi protest nad ruskimi silami v ukrajinskem Krimu. »Moji stari starši so prišli sem kot begunci med madžarsko revoluciji – ironično, da bi pobegnili sovjetskim oboroženim silam. Ne morem biti član medija, ki ga financira ruska vlada in ki opravičuje akcije Vladimirja Putina. Ponosna sem, da sem Američanka in verjamem v širjenje resnice, zato po teh novicah odstopam,« je v živo pojasnila Liz Wahl.

09. 00 - Nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton je v sredo zavrnila medijska poročila, da je ruskega predsednika Vladimirja Putina primerjala s Hitlerjem in razložila, da je govorila samo o podobnih metodah obeh. V ZDA pa se povečujejo pritiski, da vlada dovoli izvoz naravnega plina kot protiutež Rusiji. Razložila je, da ni metala Putina in Hitlerja v isti koš, ampak je le hotela povedati, da smo takšne taktike že videli in se moramo iz njih naučiti. Za Putina je sicer dejala, da je silak z zelo tanko kožo in s takšnimi je imela veliko izkušenj. Nekdanja državna sekretarka meni, da hoče Putin ponovno "sovjetizirati" svojo okolico in pri tem uničuje potencial velike države Rusije ter ogroža stabilnost in mir v Evropi.