Peterica stalnih članic Varnostnega sveta ZN in Nemčija so novembra lani z Iranom dosegle dogovor o postopnem omejevanju iranskega jedrskega programa, ki bi lahko vodil v izdelavo jedrskega orožja. Iran se je zavezal, da bo sprejel konkretne ukrepe v tej smeri, svetovne sile pa so se zavezale, da bodo omilile sankcije. Te bodo ponovno uvedene, če bo prišlo do kršitve dogovora s strani Irana.
ZDA so današnji ukrep opredelile kot premor pri ukrepih za zmanjševanje izvoza iranske nafte. Šest držav, ki so že doslej kupovale iransko nafto, bo to lahko počelo še naprej, dokler bo veljal dogovor, odpravili pa so tudi nekatere druge omejitve glede izvoza naftnih derivatov, trgovine z zlatom in avtomobili.
ZDA so se za to odločile, potem ko je Iran sporočil, da je v skladu z dogovorom ustavil proizvodnjo 20-odstotno obogatenega urana v obratih v Fordu in Natanzu ter da je ustavil aktivnosti v reaktorju na težko vodo v Araku. Inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki v skladu s sporazumom opravljajo nadzor v teh iranskih jedrskih obratih, so potrdili, da se Teheran drži dogovora.
Kot je sporočila tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki, je Iran začel s konkretnimi koraki v smeri zaustavitve jedrskega programa. "Takšne priložnosti za rešitev mednarodnih skrbi glede iranskega jedrskega programa še ni bilo. Gre za bistven korak naprej v prizadevanjih za diplomatsko rešitev vprašanja, kako preprečiti Iranu, da pride do jedrskega orožja," je sporočila Psakijeva.
Ameriški kongres sicer že grozi z novimi sankcijami proti Iranu, pri čemer predsednik ZDA Barack Obama napoveduje veto in skupaj s člani administracije opozarja kongres, naj ne ruši diplomatskega napredka.
Potem ko je danes stopil v veljavo sporazum o iranskem jedrskem programu, se je oglasil tudi Izrael. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ocenil, da ta sporazum ne bo preprečil Iranu, da bi uresničil svojo namero o razvoju jedrskega orožja. "Ta cilj je še vedno pred nami," je dejal v parlamentu.
