Kerry ne izključuje ničesar konstruktivnega
Kerry je na vprašanje, ali bi lahko ZDA z Iranom v Iraku sodelovale tudi vojaško, odgovoril, da ne izključuje ničesar konstruktivnega. Njegov nekdanji senatni kolega, republikanec John McCain iz Arizone ga je nemudoma ostro napadel in dejal, da bi bilo vojaško sodelovanje z Iranom višek norosti.
McCain je poudaril, da gre v Teheranu za režim, ki je v preteklosti uril iraške šiitske milice za napade na ameriške vojake, za režim, ki sponzorira terorizem po svetu, za režim, ki podpira Bašarja al Asada v Siriji in za režim, ki potiska iraškega premierja Nurija al Malikija v sektaško agendo na račun pomiritve etničnih in verskih skupin.
McCain prepričan, da cilji ZDA in Irana v Iraku niso enaki
McCain je prepričan, da cilji ZDA in Irana v Iraku nikakor niso enaki. Kratkoročno sicer so, saj je tako Teheranu kot Washingtonu v interesu poraz Islamske države Iraka in Levanta oziroma Sirije (Isil), katere pripadniki po Iraku izvajajo množične pokole, zavzemajo mesta in terorizirajo ljudi. Dolgoročno pa je v iranskem interesu, da šiitski premier, kar je Maliki, dela v interesu šiitov.
Za ZDA pa je v interesu demokratični Irak, kjer so zaščitene pravice etničnih in verskih skupin. Tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki je najprej preko Twitterja popravila Kerryja in sporočila, da so ZDA odprte za politične pogovore z Iranom, ne pa tudi za vojaško sodelovanje.
Vsaka razprava z Iranom mora vsebovati pritisk na Malikija, da enakopravno obravnava vse etnične in verske skupine v Iraku. "Njegova vlada se mora obnašati odgovorno in ne sektaško," je dejala. Tudi tiskovni predstavnik Pentagona, kontraadmiral John Kirby je sporočil, da ne načrtujejo nobenega vojaškega sodelovanja z Iranom, ki ga pozivajo, naj igra konstruktivno vlogo ter spoštuje ozemeljsko celovitost Iraka.
Malikijeva vlada se sicer že zanaša na iransko vojaško pomoč, saj je v Bagdad prišel poveljnik posebnih enot revolucionarne garde Al Kuds general Gasem Solejmani. Njegova vloga naj bi bila svetovalna, Američane pa naj bi o tem predhodno obvestili.
Do političnih dogovarjanj med ZDA in Iranom naj bi že prišlo v ponedeljek
Do političnih dogovarjanj med ZDA in Iranom naj bi že prišlo v ponedeljek na Dunaju ob robu pogajanj o iranskem jedrskem programu. Namestnica tiskovne predstavnice State Departmenta Marie Harf je za ameriško televizijsko mrežo CNN dejala, da je tako ZDA kot Iranu v interesu, da skrajneži ne bodo ustvarjali novih oporišč v Iraku. Ob tem je poudarila, da tujina ne more rešiti težav v Iraku, temveč morajo zato poskrbeti iraški politični voditelji oz. predstavniki vseh strani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednik ZDA Barack Obama se je po razglasitvi zmage v Iraku leta 2011 sedaj zaradi Isila znašel v škripcih. Vojni svojega predhodnika Georgea Busha je vedno nasprotoval, večina Američanov noče novega ameriškega vojaškega posredovanja, republikanci pa udrihajo po njem z vsemi silami, da vodi šibko zunanjo politiko in ogroža vse "Busheve pridobitve".
Obama v ponedeljek obvestil kongres, da pošilja v Irak 275 marincev
Obama je v ponedeljek obvestil kongres, da pošilja v Irak 275 marincev. 170 jih je že tam, 100 pa jih je v rezervi v soseščini, najverjetneje v Kuvajtu. Ti bodo poskrbeli za pomoč obstoječemu varnostnemu kontingentu za varovanje ameriškega veleposlaništva in konzulatov. Veleposlaništvo v Bagdadu ostaja odprto, večina osebja ostaja, če bo potrebno, pa bodo vojaki pomagali pri evakuaciji.
Obama je v Perzijski zaliv poslal letalonosilko in še eno bojno ladjo, njegova ekipa nacionalne varnosti pa mu pripravlja dodatne opcije pomoči Malikijevi vladi, ki si je, po mnenju administracije, zaradi sektaškega načina vodenje države sama kriva za to, kar se ji dogaja.
Skrajneži z neverjetno lahkoto zavzemajo ozemlje v Iraku, vladne sile pa se pred njimi "topijo". Suniti odlagajo uniforme in se pridružujejo Isilu, ki je v ponedeljek zavzel mesto Tal Afar na meji s Sirijo, pri Faludži pa so sestrelili vojaški helikopter.
Washington razmišlja tudi o napotitvi posebnih enot, ki bi iraškim vladnim enotam pomagale pri urjenju in jih predvsem držale skupaj. Posebne enote pa so tudi koristne za usmerjanje letal proti ciljem med zračnimi napadi. Washington ne izključuje niti uporabe brezpilotnih letal.