Na obrobju Slavjanska s 120.000 prebivalci je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, ki se sklicuje na rusko agencijo Ria Novosti, danes odjeknilo več močnih eksplozij. Za zdaj ni novic o mrtvih ali ranjenih.

Srbska tiskovna agencija Tanjug pa poroča, da je ukrajinska vojska obkolila mesto in blokirala vse izhode iz njega ter prebivalcem ne dovoli, da bi ga zapustili. Po navedbah proruskih aktivistov je okoli mesta razporejenih okoli 30 tankov in artilerijsko orožje.

V pristaniškem mestu Mariupol ob Azovskem morju je medtem ukrajinska vojska ponoči zavzela občinsko zgradbo in iz nje pregnala proruske upornike. Ti so nato zaprli avtocesto ter zažgali avtomobilske gume in trolejbus, so poročali ukrajinski mediji, ki jih povzema Tanjug. Promet v mestu se je do jutra že normaliziral.

ZDA in EU napovedujeta nove sankcije proti Rusiji

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Catherine Ashton se je v torek med obiskom Washingtona s predsednikom ZDA Barackom Obamo strinjala, da bo nadaljevanje prizadevanj za destabilizacijo Ukrajine Rusiji prineslo nove sankcije. Z ameriškim zunanjim ministrom Johnom Kerryjem pa sta poudarila pomen predsedniških volitev v Ukrajini 25. maja.

Ashtonovo je v Beli hiši sprejela svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice, njunemu sestanku pa se je pridružil še Obama.

Sogovorniki so izrazili podporo vladi v Kijevu in prizadevanjem za diplomatsko rešitev krize. Poudarili so, da mora Rusija izpolniti dogovor iz Ženeve ter vplivati na separatiste, da se razorožijo in vključijo v politični proces.

Kot izhaja iz kratke izjave po srečanju, so tudi izpostavili pomen volitev konec maja in se strinjali o morebitnih dodatnih posledicah za Rusijo.

»Kakršnikoli nadaljnji koraki, ki bi destabilizirali razmere v Ukrajini, bi vodili v dodatne in daljnosežne posledice v naših odnosih na številnih področjih,« je Ashtonova posvarila tudi po srečanju z državnim sekretarjem ZDA Johnom Kerryjem.

O Ukrajini bodo odločali Ukrajinci

Na skupni novinarski konferenci je visoka zunanjepolitična predstavnica unije prav tako poudarila pomen predsedniških volitev v Ukrajini. »Ukrajinci bodo odločili, kaj je Ukrajina in kaj bo Ukrajina,« je dejala.

Kerry je zavrnil mnenje ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da je legitimnost volitev vprašljiva zaradi operacij ukrajinske vojske na vzhodu države in dejal, da bo kakršenkoli nov referendum za odcepitev dela Ukrajine lažen in ga civilizirane države ne bodo priznale.

Ob tem se je obregnil ob rusko podporo volitvam v Siriji, kjer je položaj veliko slabši kot pa v Ukrajini, kjer Rusija volitvam nasprotuje. »Naj mi to prosim nekdo razloži,« je dejal državni sekretar ZDA.

Kerry je zatrdil, da se na vzhodu Ukrajine ponavlja scenarij s Krima, vendar pa da zavezniki ne bodo mirno gledali, kako »ruski elementi« razplamtevajo ogenj nestabilnosti. Kljub vojaški operaciji proti proruskim separatistom je Kerry menil, da je Ukrajina doslej pokazala neverjetno zadržanost.

Sankcije proti Rusiji delujejo

V senatnem odboru za mednarodne odnose je v torek potekalo zaslišanje pomočnice državnega sekretarja za evropske zadeve Victorie Nuland, ki je zagotovila, da sankcije proti Rusiji delujejo in Moskva spoznava, da model ozemeljske agresije ne vodi v veliko ampak v obubožano Rusijo.

Nove sankcije proti Rusiji, ki bodo prizadele širši gospodarski, vojaški in politični sektor, bodo sprejete v primeru novega referenduma o priključitvi Rusiji, če bo Rusija v Ukrajino poslala vojsko in če večji deli Ukrajine ne bodo mogli sodelovati na predsedniških volitvah.

Nulandova je bila deležna več pozivov k takojšnji zaostritvi sankcij. Vodilni republikanec v odboru Bob Corker iz Tennesseeja je pozval k sankcijam proti ruskim bankam, predsednik odbora demokrat Robert Menendez iz New Jerseyja pa je predlagal vojaško okrepitev držav članic Nata blizu Rusije.

Vojaški poveljnik zveze Nato, ameriški general Philip Breedlove je v Ottawi v torek dejal, da bo glede na analize zveza Nato morda morala zaradi Rusije tam za stalno namestiti vojaške enote.