Komaj je v Londonu nehal dišati prvi sadni novoletni ognjemet (po jagodah, marelicah in pomarančah), že je zelo zasmrdelo po tradicionalni novoletni podražitvi vozovnic za vožnje na skoraj vedno prenatrpanih, večinoma počasnih in pogosto zamujenih vlakih, na katerih so, mimogrede, lani ugotovili 11.000 tatvin in ropov potnikov.
Največji rop potnikov ostajajo vsako leto vse dražje vozovnice. Samo v zadnjih desetih letih so se podražile za petdeset odstotkov. So se plače v tem času povišale za polovico? Samo vodilnim bančnikom in direktorjem. Za veliko več. Drugim se niso. Od včeraj potniki železnic, ki jih je v zasebne roke v drugi polovici devetdesetih spravil John Major, učenec Margaret Thatcher, večne junakinje neoliberalizma, plačujejo več. Poleg te pričakovane novoletne spremembe se kmalu obeta še ena velika nepričakovana sprememba v britanskih vlakih. Vse kaže, da bo izumrl tako imenovani prvi razred. Pa ne zato, ker bi se zmanjšale razredne razlike med Otočani, ki so se nasprotno zelo povečale, posebno med resno bogatimi in vsemi preostalimi. Vagoni s prvim razredom bodo postali zelo redek pojav zato, ker želi koalicijska vlada pod taktirko konservativcev pomiriti zelo jezne »drugorazredne« potnike, ki se dan za dnem vozijo v prepolnih vagonih, medtem ko so vagoni prvega razreda napol prazni, občasno pa tudi povsem prazni.
Ta ideja naj bi zrasla na zelniku državnega sekretarja za transport Patricka McLoughlina. Ta naj bi odmeril že tudi denar, milijone funtov davkoplačevalcev, ki jih bo vlada dala zasebnim vlakovnim družbam, da bi preuredile vagone prvega razreda: zmanjšale udobje in povečale število sedežev. Vlada naj bi že februarja od prve, največje vlakovne družbe First Great Western, ki je, mimogrede, verjetno najslabša, zahtevala, da najmanj en prvorazredni vagon svojih vlakov nadomesti z navadnim vagonom.
Prvorazredno drage vozovnice
Ta trenutek drugorazredne potnike ne zanima usoda prvega razreda, ampak precej dražje vozovnice. Podražijo jih lahko za toliko, kot je bila inflacijska stopnja v juliju minulega leta. Nekateri bodo morali plačati celo več kot 3,1 odstotka, ker pravila igre vlakovnim družbam ponujajo do dveodstotno prožnost pri določanju podražitev na različnih progah. Pomembno je samo to, da njihova povprečna podražitev ne preseže 3,1 odstotka. Zapleteno? Ne ravno. Za največ, 5,1 odstotka bodo podražili vozovnice na progah, na katerih potuje največ potnikov. Iz Readinga nad severnim Londonom na primer se vsak dan v London na delo vozi veliko potnikov. Njihove letne vozovnice so se v zadnjih petih letih podražile za 25 odstotkov. Zaslužek Britancev se je v tem istem času povečal samo za devet odstotkov. Potniki iz Kenta, ki potujejo na delo v London, so se z novim letom pridružili neuradnemu klubu, ki bi se mu raje izognili: vsem tistim, ki morajo za letno vozovnico odšteti več kot pet tisoč funtov. Sindikati zaposlenih pri železnicah, ki trdijo, da so drage vozovnice v veliki meri posledica privatizacije železnic, so včeraj organizirali protest proti predragim vozovnicam. Vlaki so bili nekoč namenjeni prevozu potnikov, zdaj so že dolgo predvsem do-bičkom lastnikov vlakovnih družb in drugih delov železnic, od postaj do signalizacije. bbk
