V Centru Zarja, ki ga je Irena Reberšak ustanovila natanko pred dvajsetimi leti in se je ukvarjal s področjem dolgotrajne rehabilitacije (tudi odraslih) ljudi po poškodbi možganov, so se pred dvema letoma začele finančne težave. Ker se je center večal, programi pa širili, so se morali večkrat seliti, a ko so končno pridobili ustrezne prostore za normalno delovanje, so se začele finančne težave – in to predvsem zaradi zmanjševanja sredstev njihovih financerjev. Stopnjevale so se celo tako daleč, da bi morali z letošnjim letom začeti odpuščati strokovne delavce, od tu naprej pa ustanoviteljica in direktorica Zarje Irena Reberšak ni mogla več. Javnost je obvestila, da so center konec leta 2012 zaprli.
Zarja je bil najprej zavod, ki je zelo kmalu pri ministrstvu za zdravje pridobil koncesijo za področje dolgotrajne rehabilitacije za osebe po poškodbi možganov, pozneje še koncesijo za storitev vodenja in varstva ter koncesijo za prvo stanovanjsko skupino. Podporo so jim izkazovali tudi na ljubljanski mestni občini, kjer so jim financirali projekt psihosocialne rehabilitacije, v najem so dobili poslovne prostore po znižani najemnini, odobrena so imeli javna dela. Z njimi je sodelovalo ministrstvo za šolstvo oziroma Andragoški center Slovenije, ravno tako je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sledilo njihovim pobudam in potrebam. Dolgo časa so bili edina strokovna in nevladna organizacija na tem področju, pozneje so se pridružili še drugi, dejavni so bili v mednarodnem prostoru. Leta 2009 so ustanovili Zaposlitveni center Zarja za ljudi med 30 in 70 odstotki delovnih sposobnosti. Denarja jim je začelo primanjkovati leta 2011. Financerji so jim dovolili, da dodatno najamejo poslovne prostore v obsegu 750 kvadratnih metrov, hkrati pa so jim odvzeli 169 kvadratnih metrov v enoti za težje gibljive, ki je delovala od leta 2005. O tem jih niso niti obvestili, zaradi česar je nastal finančni primanjkljaj. Stroške so imeli tudi s selitvami. Dodaten manko je povzročil pripetljaj z ministrstvom za socialo. »Nakazana sredstva niso transparentno prikazali in sem šele marca 2012, po večkratnem povpraševanju, ugotovila, da denar ni več obračunan po dotedanjem normativu, ker so ga vmes spremenili, a nas o tem niso obvestili,« pravi Reberšakova. Ministrstvo jih je »udarilo« še enkrat, junija lani, ko so jim poleg zmanjšanja sredstev po Zujfu vzeli še okoli 18.000 evrov sredstev na osnovi kalkulativnega elementa, ki ga je bil center dolžan izplačati zaposlenim. »Nerazumno so znižali tudi sredstva za materialne stroške na 22 postavkah, kar je pomenilo kar 50 odstotkov manj sredstev, s čimer je postalo delovanje nemogoče. Edina možnost, da bi pokrili nujne materialne stroške pri največjem možnem varčevanju, bi bila ta, da skrčimo strokovni kader, kar pa se mi je zdelo kot odgovorni osebi nesprejemljivo,« je še poudarila Reberšakova. Zato je Center Zarja odstopil od vseh pogodb, s katerimi so izvajali socialnovarstvene storitve, na predlog SOUS pa je s 1. januarjem njihove storitve prevzel javni zavod CUDV Dolfke Boštjančič na Igu.
Obrnili smo se na ministrstvo za socialo, tam pravijo, da so junija lani zaradi varčevalnih ukrepov in rebalansa proračuna sklenili anekse k pogodbam o financiranju z izvajalci za leto 2012, ki izvajajo storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji.
»V ta namen smo izdelali analizo poslovanja javnih zavodov in koncesionarjev za leto 2011, iz katere so bili med drugim razvidni ostanki sredstev na bruto plačah zaposlenih glede na priznana sredstva po pogodbi. Vsem, tako javnim zavodom kot tudi koncesionarjem, smo sredstva znižali v povprečju za osem odstotkov,« pojasnjujejo na ministrstvu. Pravijo tudi, da se direktorica Zarje z novim predlogom financiranja ni strinjala, zato je junija lani podala uradno izjavo, da z oktobrom odstopa od vseh koncesijskih pogodb.
