Belgija je bila prva od večjih evropskih držav, ki je morala zapornike zaradi pomanjkanja prostora na prestajanje kazni poslati na tuje. Sodišča so obsojencem začela izrekati ostrejše in daljše zaporne kazni, v zaporih se je znašlo tudi večje število med sojenji priprtih oseb. Tako je Belgiji nenadoma primanjkovalo okoli 2000 zaporniških postelj. Pred štirimi leti so zato po sklenjenem dvostranskem dogovoru z Nizozemsko v tamkajšnji obmejni zapor Willem II v Tilburgu poslali prvih 500 zapornikov na prestajanje kazni. Ta storitev začasnega gostovanja zapornikov pri sosedih jih je uvodoma stala 30 milijonov evrov na leto, a so se stroški zdaj povzpeli že na 42 milijonov evrov. Na prestajanje v Belgijo so jih namreč napotili še 150. Ker je v vmesnem času število zapornikov v belgijskih zaporih upadlo, vladi pa je uspelo zgraditi nove objekte s skupno 700 novimi celicami za obsojence, začasne rešitev po preteku pogodbe čez dve leti z nizozemsko vlado ne bodo več obnovili. Že letos so tako s prestajanja kazni iz belgijskih zaporov v domače ponovno vrnili sto zapornikov in tako prihranili tri milijone evrov.
Manj zapornikov se vrača med kriminalce
Dogovor z Belgijo je bil za Nizozemsko več kot dobrodošel, saj je v deželi tulipanov število zapornikov zaradi nižje stopnje kriminalitete v zadnjem desetletju precej upadlo. Letos je v nizozemskih zaporih število paznikov in zaporniškega osebja prvič preraslo število zapornikov. Oblasti so sicer že lani začele razmišljati o zapiranju objektov za prestajanje kazni. Od 33 zaporov se jih je na spisku sprva znašlo kar 26, zaradi česar bi delo izgubilo najmanj 3500 paznikov in članov zaporniškega osebja. Pravosodni minister Fred Teeven je tako hotel državnemu proračunu prihraniti 340 milijonov evrov. A je moral po ugovorih kriminalističnih strokovnjakov in sindikatov svoje načrte spremeniti. Sedaj nizozemske oblasti načrtujejo zgolj še zaprtje 19 zaporov, s čimer bo državni proračun prihranil 271 milijonov evrov.
Z nekoliko drugačnimi težavami kot v Belgiji se spopadajo na Norveškem. Tudi v tej skandinavski državi namreč primanjkuje zaporniških mest za obsojence, a ne zato, ker bi se stopnja kriminalitete povečala. Politika Norveške namreč je, da poskuša modernizirati obstoječe zapore in jih narediti čim udobnejše. Za njihovo posodobitev in dvig življenjskega standarda so zgolj letos namenili 550 milijonov evrov, medtem ko novih zaporniških objektov niso gradili. Z omogočanjem normalnega življenja za zapahi želi država namreč zapornike rehabilitirati za kasnejše življenje na prostosti. Njihova politika se je izkazala za uspešno. Norveška se ponaša z eno najnižjih stopenj ponovnih kazenskih dejanj izpuščenih zapornikov, ki je manjša od povprečja drugih zahodnoevropskih držav. Podobnega pristopa se lotevajo tudi na Švedskem, kjer se je posledično število zapornikov v zadnjih desetih letih zmanjšalo za šestino. Lani so tako lahko zaprli štiri od 56 zaporov.
Norveški zaporniki na Nizozemsko?
Predvsem usmeritev v modernizacijo obstoječih zaporov pa na Norveškem povzročajo tudi povsem druge težave. Ker hoče država ohraniti visok življenjski standard zapornikov in ne želi prenatrpanih zaporov, se ukvarja z vprašanjem, kam z obsojenci, ki bi morali začeti prestajati kazen. Kar 1300 jih čaka na sprostitev katere od postelj v obstoječih zaporih, ki lahko sprejmejo 3600 zapornikov. Ker torej v zaporih ni prostora za vse obsojence, ti pa bi lahko postali težava za javni red in mir, so za premestitev zapornikov že lani zaprosili Švedsko. Čeprav bi ta država zaradi nezasedenosti lastnih zaporov lahko sprejela norveške obsojence, državama po vzoru nizozemsko-belgijskega modela ni uspelo skleniti dvostranskega dogovora o spremembah nacionalnih zakonodaj, ki bi omogočil njihovo preselitev.
Zato so se oblasti v Oslu podale v iskanje novega državnega partnerja za gostovanje njihovih zapornikov. Po neuspešnem dogovarjanju s Švedsko se je Norveška za pomoč obrnila na Nizozemsko. Tako med obema vladama že več mesecev trajajo pogajanja o premestitvi okoli 200 do 500 zapornikov v enega od nizozemskih zaporov na severu države. Koliko bo norveški proračun stal najem nizozemskih zapornih celic, še ni znano. Dogovor naj bi sklenili v začetku prihodnjega leta.
