Sodišče v Sables-d'Olonne na zahodu Francije ob atlantski obali je Renéja Marratiera, nekdanjega župana obalne vasi La Faute-sur-Mer, obsodilo na štiri leta strogega zapora, »ker ni sprejel ukrepov, s katerimi bi preprečil katastrofalne posledice neurja Xynthia«, ki je leta 2010 zahteval kar 29 smrtnih žrtev. V utemeljitvi sodbe se sodniki sklicujejo tudi na dejstvo, da je ta vas »ena poplavno najbolj ogroženih na francoski zahodni obali«. Župan naj bi »namerno prikril tveganja, da bi z gradnjo novih hiš omogočil velike zaslužke«. Marratier se je trmasto upiral zahtevam države in drugih, da naj prepreči gradnjo hiš na poplavnem območju.
Gradilo se je vsepovprek
Ko je leta 1989 prvič postal župan La Faute-sur-Mer, je hotel to vas ob obali, ki je imela tedaj komaj 800 prebivalcev, spremeniti v letovišče. Predvsem je nameraval privabiti upokojence. Brez težav je podpisoval gradbena dovoljenja in med njegovim 21-letnim županovanjem so v občini, predvsem ob obali, zgradili 2500 hiš, večinoma pritličnih, saj so bile tako primernejše za upokojence. Dolgo je šlo vse kot po maslu. Na roko mu je šla tudi podžupanja Françoise Babin, ki je bila odgovorna za urbanizem (in jo je sodišče zdaj obsodilo na dve leti zapora).
Najbrž pri vsem tem ni nepomembno, da je njen sin prodajal zemljišča, Marratierov prijatelj pa gradil hiše. Tako se je občina razvijala. Toda v noči s 27. na 28. februar 2010 je neurje Xynthia vse te nove hiše povsem uničilo. Vas La Faute-sur-Mer je poplavila reka Le Lay, ki se tam izliva v morje, in utonilo je 29 prebivalcev. Preiskava je med drugim razkrila, da sta Marratier in Babinova povsem v nasprotju z zakoni dovolila gradnjo 15 hiš na poplavnem območju. Preiskovalci so odkrili tudi okoli 40 študij, dokumentov in pisem, v katerih so ju državni organi opozarjali na nevarnost poplav. Marratier je na sodišču zatrjeval, da vsega ni dobro razumel in da so bili vsi ti dokumenti preveč za njegove sposobnosti.
Očitno 27. februarja 2010 zvečer ob vseh sporočilih in opozorilih tudi ni dobro razumel, kaj pomeni rdeči alarm za območje, kjer je županoval. Namesto da bi dežural v svoji pisarni, je odšel ven na večerjo, nato pa domov spat. »Naredil sem, kar sem mogel s svojimi skromnimi intelektualnimi spodobnosti,« je nedavno jecljal na sodišču. Dejal je celo: »Ni moja krivda, če so me ljudje štirikrat izbrali za župana.«
Sodba, s katero je obsojen na štiri leta zapora, močno odmeva v Franciji tudi zato, ker so državo letos prizadele številne hude poplave. Tako ni presenetljivo, da je eden od zasebnih tožnikov, ki je v katastrofi izgubil bližnjega, v petek izjavil, da ima ta sodba »pedagoško vrednost«. Zelo oster je bil Yannick Lange, predsednik Zveze žrtev Xynthie: »Kazen je zaslužena, saj so v občini hoteli zaslužiti na račun ljudi tako, da so jih naselili na poplavnih območjih. Z življenji ljudi se ni mogoče takole igrati!«
Vendar pa nekdanji župan Marratier sebe vidi kot grešnega kozla. »Vse urbanistične dokumente so analizirali in odobrili državni uradi in službe. Vsega pa naj bi bil zdaj kriv župan,« je dejal za Journal du Dimanche. »Sam sem obsojen, država pa je bila oproščena vsake krivde. To je sodba, ki je nevarna za vse francoske župane.« René Marratier zavrača, da bi bil kriv za 29 mrtvih.
Župani prepričani, da je kazen previsoka
Tudi velika večina francoskih županov meni, da je kazen previsoka in da bi morala odgovornost za posledice Xynthie prevzeti tudi država. Združenje podeželskih županov vztraja pri tem, da »obstaja odgovornost vrste akterjev, od tistih, ki so gradili, do tistih, ki so sodelovali pri urejevanju dokumentacije in jih zdaj sodba ne zadeva«. Eden redkih županov, ki se strinjajo s sodbo, je Frédéric Gras iz občine na jugu Francije, v kateri so poplave pogoste: »Ko župan podpiše gradbeno dovoljenje, prevzame civilno in kazensko odgovornost.«
Sodniki so v petkovi sodbi menili, da žrtve neurja Xynthia niso imele pravih informacij in da so jim celo lagali, ko so jih skušali pomiriti glede nevarnosti poplav. »Žrtve so zaupale tistim, ki so jih izvolili, da bi jih varovali. To zaupanje ni ne presenetljivo ne naivno, gre za zaupanje državljana Francije tistemu, ki ga je izvolil.« 29 smrtnih žrtev neurja Xynthia je tako neposredna posledica »sprijenega vodenja občine«. Župan Marratier je »lagal svojih sodržavljanom«, s čimer je v svoji občini povzročil »polom lokalne demokracije in javnih storitev«. Vsekakor pa je bilo sodišče precej bolj prizanesljivo do državnih organov, ki so leta 2004 odobrili spremembo namembnosti površin na poplavnem območju omenjene občine, tako da so nastale gradbene parcele. Sodniki so se namreč pri obsodbi države zadovoljili le z naslednjimi besedami: »Črni madež s hudimi posledicami, ki ga je treba ostro grajati.« Tudi zaradi tega se bo obsojeni nekdanji župan pritožil na prizivno sodišče.