V zdaj že tradicionalnem prednovoletnem govoru poslancem obeh domov parlamenta, članom vlade ter predstavnikom sodišč in lokalnih oblasti je ruski predsednik Vladimir Putin obtožil Zahod za uvedbo sankcij ter dodal, da takšna politika brzdanja Rusije ni od včeraj, ampak jo stari sovražniki uporabijo vselej, ko se jim zazdi, da je postala preveč močna in neodvisna. Goreče je tudi zagovarjal priključitev Krima, pohvalil sodržavljane zaradi njihove čvrstosti ter jih pozval, naj pod sankcijami razvijajo lastno gospodarstvo.. »Pripravljeni smo sprejeti vse izzive časa in zmagati,« je dejal Putin, ko je obtožil »včerajšnje sovražnike« postavljanja nove železne zavese in poskusov, da sprožijo v Rusiji jugoslovanski scenarij iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. »Nobenega dvoma ni, da bi želeli videti naše razkosanje z vsemi posledicami za ruske ljudi,« je dejal in dodal, da se to ni zgodilo, ker tega niso dovolili. Putin je prepričan, da je Zahod pri tem tako neomajen, da bi sankcije sprožil, tudi če ne bi bilo ukrajinske krize oziroma priključitve Krima. »Zagotovo bi našli drug razlog za zaviranje ruskih rastočih zmožnosti,« je dejal in se hkrati zavzel za popolno odprtost Rusije. »Nikoli se ne bomo podali v samoizolacijo, ksenofobijo, sumničenja in iskanje sovražnikov. Vse to so manifestacije šibkosti, mi pa smo močni in samozavestni.«
Putin se je izognil vse glasnejšim zahtevam, naj poda odgovor na poslabšanje gospodarskega položaja države, čeprav so v Moskvi ta teden uradno priznali, da je zašla v recesijo. Obljubil je amnestijo za tiste, ki bodo vrnili kapital v Rusijo, iz katere naj bi samo letos odteklo več kot 80 milijard dolarjev, hkrati pa se je zavzel za zamrznitev davčnih stopenj v naslednjih štirih letih, s čimer bi postal položaj ruskih podjetij bolj predvidljiv in stabilen. Glede omajanega rublja, ki je v začetku tega tedna doživel največji dnevni padec po kriznem letu 1998, je centralno banko in vlado pozval k usklajeni akciji, ki bo pri špekulantih zatrla željo po kovanju dobičkov s tečajnimi spremembami. Zagotovil je še, da bo Rusija ostala odprta za tuja vlaganja, a sodržavljane opozoril, da jih čakajo težki časi in naslanjanje na lastne sile, pri čemer je napovedal zmanjšanje odvisnosti od tuje tehnologije in industrijskih proizvodov.
Putin se je dotaknil tudi varnostnih vprašanj in dejal, da se ne bodo spuščali v drago oboroževalno tekmo, bodo pa poskrbeli, da nad Rusijo nihče ne bo dobil vojaške nadvlade. Znova je poudaril, da sankcije škodijo tudi tistim, ki so jih uvedli, in dodal, da Moskva ne namerava okrniti odnosov z Evropsko unijo in ZDA, bo pa oživila in razširjala vezi z Latinsko Ameriko ter tradicionalno sodelovanje z Afriko in bližnjevzhodnimi državami.
Zahodni odmevi na Putinov govor narodu so se odvrteli okoli ugotovitve, da ni bilo v njem nobenih novosti, še posebej ne glede gospodarskih problemov. »Vse skupaj je stara šola, govorica iz časa hladne vojne,« je ocenil Tim Ash, analitik Standard Bank. Tudi Sergej Aleksašenko, nekdanji drugi človek ruske centralne banke, zdaj pa predavatelj na Georgetown University v Washingtonu, meni, da po Putinovem nastopu ni kaj razpravljati ali pričakovati. »Vse ostaja tako, kot je bilo. In to (Putinu) ustreza,« pravi, medtem ko politični komentatorji napovedujejo, da bo ruski predsednik še naprej razpihoval domoljubna čustva in iskal sovražnike na Zahodu, da bi čim dlje prikril resne domače gospodarske probleme.