Zaradi več razlogov je zelo malo možnosti, da bi Zahod uvedel hujše gospodarske sankcije proti Rusiji, ki očitno želi z vstajo separatistov preprečiti predsedniške volitve 25. maja v vzhodnem in južnem delu Ukrajine, s tem pa postaviti pod vprašaj legitimnost novega ukrajinskega predsednika.
Medtem ko oblasti v Kijevu v tednu pred referendumom o samoodločbi »ljudske republike Doneck« vse težje zagotavljajo varnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, sta pred nekaj dnevi nemška kanclerka Angela Merkel in ameriški predsednik Barack Obama zagrozila Rusiji s hudimi gospodarskimi sankcijami, če v vzhodnih regijah ne bo volitev.
Ruski kibernetski gverilci nared
Najbrž gre le za grožnje, ki jim v nobenem primeru ne bi sledila dejanja. Zahod je preveč neenoten in v Rusiji ima preveč gospodarskih interesov, da bi si onemogočil gospodarske stike z njo. Poleg tega so zahodne tajne službe svoje vlade že opozorile, da bi se Rusija v primeru hujših sankcij proti svojemu gospodarstvu, na primer proti svojim energetskim družbam in bankam, takoj odzvala.
Pri tem se Moskva ne bo zadovoljila s »plinsko vojno«, ki bi sicer tudi njo močno prizadela, ampak bo mobilizirala svoje računalniške in spletne strokovnjake, ki so izjemno učinkoviti. Ti bi z virusi napadli računalnike zahodnih bank in podjetij, ki bi sodelovali v sankcijah proti Rusiji. Tako bi po pisanju francoskega tednika Canard Enchaîné prišlo do »kibernetske gverile«. Sicer so zahodne tajne službe že sprejele nekatere ukrepe, da bi se zavarovale pred takšno kibernetsko vojno. Ni pa izključeno, da bodo kriza v Ukrajini in napetosti z Moskvo vodile k stalni navzočnosti večjih Natovih sil v vzhodnih članicah, kot so zlasti baltske države in Poljska. »Po mojem bi morali razmisliti o tem,« je med obiskom Kanadi dejal general Philip Breedlove, poveljnik Natovih sil v Evropi, ki meni, da bi o tem morali odločati na septembrskem vrhu Nata.
Po padcu berlinskega zidu leta 1989 »smo imeli Rusijo za bodočega partnerja«, zato so države članice Nata zmanjševale vojaški proračun ter spremenile »strukturo in položaje svojih sil«. Po »aneksiji Krima« pa je po besedah Breedlova postalo jasno, da »Rusija ne deluje kot partner«.
Zahod spet nemočni opazovalec
Američani so na Poljsko že poslali dvanajst letal F-16 in 150 vojakov, kmalu pa naj bi jih prišlo še 450 v baltske države. Prejšnji teden so na Poljsko prispeli štirje rafali, najmodernejša francoska vojaška letala. Po mnenju nekdanjega francoskega zunanjega ministra Huberta Védrina pa Zahod ne bo vojaško posredoval niti v primeru, če bi prišlo do rusko-ukrajinske vojne: »Zahodnjaki se moramo pripraviti na 'križev pot' nemoči (kot ga poznamo v primeru Sirije) ali, preprosto rečeno, na ponižanje,« je v dnevniku Le Monde še zapisal Védrine.
Zahod torej v bistvu nima s čim učinkovito groziti Moskvi, ki ima zato veliko manevrskega prostora za delovanje, tudi za vojaški poseg. Drsenje Ukrajine v državljansko vojno, ki ga očitno spodbuja Vladimir Putin, se zdi neizbežno. Toliko bolj naivno je včeraj ob obisku v Berlinu izpadel favorit na ukrajinskih predsedniških volitvah Petro Porošenko, ki verjame v učinkovitost smešno blagih zahodnih sankcij proti Rusiji.
Težko je tudi verjeti, da je včeraj v Moskvi kaj opravil švicarski predsednik Didier Burkhalter, ki je tudi predsedujoči Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Prav on skuša ruskega predsednika Putina prepričati, naj 25. maja omogoči volitve na vsem ozemlju Ukrajine, za katere bo OVSE poslala 1000 opazovalcev. mš
