Zarif se sestal s kolegi iz držav stalnih članic Varnostnega sveta ZN (ZDA, Rusije, Kitajske, Velike Britanije in Francije) ter zunanjim ministrom Nemčije. Na sestanku je sedel ob ameriškem državnem sekretarju Johnu Kerryju s katerim sta se rokovala. To je bilo prvo srečanje na najvišji ravni med predstavnikoma ZDA in Irana v zadnjih šestih letih.
Zarif je dejal, da so se dogovorili o pospešitvi pogajanj glede jedrskega programa, za katerega Iran trdi, da je miroljuben, Zahod pa sumi, da se za njim skriva oborožitveni program. Zarif je dejal, da upajo na dogovor v roku leta dni. Iran hudo pritiskajo mednarodne sankcije in si želi rešiti problem.
Naslednji krog pogajanj bo tako že 15. in 16. oktobra v Ženevi. »Mislil sem, da sem malce naiven, ker smo hoteli zadevo zagnati hitreje, vendar vidim, da so nekateri moji kolegi celo ambicioznejši in želijo napredovati hitreje,« je še dejal Zarif.
Nastop novega iranskega predsednika Hasana Rohanija je prinesel veliko spremembo
Kerry je dejal, da je bil presenečen nad veliko spremembo tona Teherana, vendar je takoj posvaril, da eno srečanje ni dovolj. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je prav tako priznal povsem drugačno ozračje in ton pogovorov, kot so jih bili vajeni doslej, vendar je tudi on posvaril, da besede niso dovolj in bo potrebno počakati.
Nastop novega iranskega predsednika Hasana Rohanija je prinesel veliko spremembo, ki odpira okno za dogovor. Do srečanja med ameriškim predsednikom Barackom Obamo in Rohanijem sicer ni prišlo, ker za to ni bil pripravljen Iran, vendar pa je Obama naložil Kerryju, naj poskuša napredovati na ministrski ravni.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je prav tako opazil povečan optimizem glede iranskega vprašanja in sicer že v torek na srečanju s kolegi iz EU, več informacij pa je dobil v četrtek na transatlantski večerji med EU in ZDA, kjer je o dogovarjanju z Iranom poročal tudi Kerry.
»Upam, da je optimizem utemeljen. Bomo videli. Boljše ozračje glede Irana pa je vsekakor dobro, še posebej zaradi krize v Siriji in položaja na Bližnjem vzhodu,« je dejal Erjavec.
Iran ponovno pozval Izrael, da se pridruži pogodbi o neširjenju jedrskega orožja
Erjavec je v četrtek sodeloval na srečanju na visoki ravni o jedrski razorožitvi, ki se ga je udeležil tudi Rohani. Iranski predsednik je ponovil, da si Iran ne prizadeva za jedrsko orožje, ki ga ne bi smel imeti nihče na svetu. V imenu Gibanja neuvrščenih je ponovil poziv Izraelu, da se pridruži pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT) iz leta 1979. Izrael, ki ima jedrsko orožje, vendar tega ne priznava pogosto, je edina država na Bližnjem vzhodu, ki ni članica NPT.
Erjavec je dejal, da Slovenija pozdravlja sporazume, kot so sporazumi start med ZDA in Rusijo, s katerimi sta se državi dogovorili za 70 odstotno zmanjšanje jedrskih zmogljivosti.
»Žal za zdaj tako delata le Rusija in ZDA, druge države z jedrskim orožjem, kot sta Indija in Pakistan ter druge, pa o tem nočejo kaj preveč slišati. Sicer pa so glede jedrske razorožitve neuvrščene in nekatere evropske države tiste, ki orožje imajo, pa so precej zadržane,« je dejal Erjavec.
