Stanje oskrbe z vodo v Zagrebu je alarmantno iz več razlogov. Eden je tudi resno znižanje zalog vode v osrednjih črpališčih pri Zagrebu in Samoborju, predvsem zaradi sprememb v koritu Save, navaja zagrebški časnik.
Dodaja, da se dno korita Save znižuje, kar je večinoma posledica izgradnje verige hidroelektrarn v Sloveniji. Časnik tudi poudarja, da nadaljevanje gradnje hidroelektrarn vzvodno od Zagreba in tudi prekomerno izkoriščanje gramoza ogrožata redno oskrbo Zagreba z vodo že v naslednjih petih do desetih letih.
»Še večji razlog za zaskrbljenost je onesnaženje podtalnice, o čemer Zagrebčani sploh ničesar ne vedo. Namenoma ali ne, podatkov o tem ni bilo v javnosti,« nadaljuje časnik. Izpostavlja prisotnost petih osrednjih skupin onesnaževalcev vode - pesticidov, nitratov, potencialno strupenih kovin, farmacevtskih spojin ter klorirane alifatske ogljikovodike.
Časnik se sklicuje na raziskave, ki so jih naredili v okviru mednarodnega projekta Genesus med letoma 2010 in 2102. Hep namreč načrtuje izgradnjo hidroelektrarn na Savi na Hrvaškem.
Pojav nitratov in pesticidov je povezan z intenzivnim kmetijstvom, ki je posebej izraženo na južnih obrobjih zagrebške obvoznice. Ugotovili so občasno nedovoljene odmerke pesticida atrazin, kot tudi nevarno koncentracijo nitratov, predvsem ob mestnem smetišču v Jakuševcu.
Velike odmerke živega srebra, svinca in bakra so našli v enem izmed črpališč v Novem Zagrebu. Mangana je tam bilo celo osemkrat več, kot je dovoljeno. Farmacevtske spojine so onesnažile nekatere potoke v zahodnih predmestjih Zagreba.
Hepova študija opozarja, da je podtalnica, ki jo uporabljajo za oskrbo mesta s pitno vodo, resno ogrožena in delno onesnažena. Jutarnji list sicer izpostavlja, da je stanje zaskrbljujoče tako zaradi količine vode, ki jo ima Zagreb, kot tudi zaradi njene kakovosti. Sprašuje se, ali bo izgradnja savskih hidroelektrarn na Hrvaškem, ki je vredna dobro milijardo evrov, kakovostno uredila problem.
