V Sloveniji je skrbnik te akcije Ustanova za krepitev človekove varnosti (ITF), ki velja za enega najuspešnejših slovenskih zunanjepolitičnih projektov. S pomočjo 329 milijonov dolarjev zbranih donacij je ITF v petnajstih letih uspelo očistiti že slabih 123 milijonov kvadratnih metrov ozemlja. Najbolj dejavni so na Balkanu, širili pa so se tudi na Kavkaz, v Centralno Azijo in Južno Ameriko.
Zaradi podstavljenih min na letu po svetu umre več tisoč oseb. Precej večje pa je število žrtev, ki eksplozijo preživijo in se morajo s pomočjo rehabilitacije ter nove proteze privaditi na drugačen način življenja. Kot ugotavljajo v ITF, žrtvam min kakovostna obravnava, rehabilitacija in reintegracija v družbo pogosto ni dostopna. Težko zaznamovani ostajajo za celo življenje.
Hlačnice bodo zavihali tudi na facebooku
Da bi bile žrtvam min po svetu zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine kot drugim ljudem, si prizadeva letošnja akcija »Posodi svojo nogo – Zavihaj hlačnico«. Ljudje naj do konca akcija kakšen dan zavihajo svojo hlačnico in tako izkažejo solidarnost z žrtvami min. Letos bo hlačnice možno vihati tudi virtualno na posebni facebook strani, kjer bodo objavljene fotografije vaših zavihanih hlačnic.
Med prvimi je hlačnico letos zavihal predsednik republike Borut Pahor. Akcijo podpirajo še igralca Rade Šerbedžija in Sebastijan Cavazza, olimpijca Urška Žolnir in Primož Kozmus, glasbeni skupini Mi2 in Tide, Vlado Kreslin, slovenski smučarski skakalci in mnogi drugi.
Dorijan Maršič, direktor ITF, je z lansko akcijo, ki so jo izvedli z Univerzo na Primorskem, zelo zadovoljen. »Presegla je vsa naša pričakovanja. Improvizirano minsko polje sredi Kopra, pot posejana z nalepkami protipehotnih min v Ljubljani, zavihane hlačnice manekenov v blagovnicah, dobrodelni koncert v Taverni v Kopru ter podpora medijev z objavami naših sloganov in novic o kampanji, so se dotaknili mnogih. Ko smo po Ljubljani in v Kopru srečal ljudi, ki so po ulici hodili z zavihano hlačnico in so nam številni spontano pošiljali slike z zavihano hlačnico in donatorske prispevke, smo se zavedali, da smo bili uspešni,« je dejal.
Maršiča smo povprašali še o razlogih, zakaj se letošnja akcija usmerja predvsem v enakopravno uživanje človekovih pravic žrtev min.
Kako so žrtvam min kršene njihove človekove pravice?V mnogih državah so žrtve protipehotnih min in kasetnega streliva prepuščeni sami sebi ali pa nimajo zagotovljene osnovne zdravstvene oskrbe. Velikokrat je rehabilitacija in nadaljnje zdravljenje prepuščeno nevladnim ali mednarodnim organizacijam, države pa same ne zagotavljajo integriranega sistema za oskrbo amputirancev. Pomanjkljiva je tudi njihova psihosocialna in socio-ekonomska reintegracija v družbo, pri čemer so najbolj prizadete ženske in otroci. Zgovoren je podatek, da skoraj 90 odstotkov žensk, ki zaradi eksplozije postanejo invalidi, ostane samih z otroci.
Zakaj je letos poudarek akcije za ozaveščanje o žrtvah min posvečen prav tej tematiki?Razlog je dramatično nižanje sredstev za pomoč žrtvam min. Konvencija o prepovedi uporabe protipehotnih min šteje med eno najuspešnejših mednarodnih zavez držav, vendar zelo malo govori o žrtvah in njihovih pravicah. Zato, da bi dosegle zastavljene cilje, postati države svobodne od nevarnosti min, se donatorji in prizadete države odločajo namenjati več sredstev za čiščenje kot za rehabilitacijo in pomoč prizadetim ljudem.
Se ozaveščenost slovenske javnosti glede nevarnosti min izboljšuje?Zagotovo je v Sloveniji pomagala k ozaveščanju tudi nesrečna zgodba jadralnega padalca Simona Vogrinca, ki je zaradi mine izgubil obe nogi na Jahorini in za katerega smo tudi zbirali sredstva za njegovo rehabilitacijo in eksplozije ostankov prve in druge svetovne vojne med požari na goriškem. Take kampanje in angažiranost slovenske javnosti v njej, zagotovo pripomorejo k zavedanju, da smo jutri lahko žrtve tudi mi. V tujini ali celo doma. Predvsem pa, da moramo kot država pomagati tistim, ki so zaradi posledic vojn hudo prizadeti in si ne morejo sami pomagati. Slovenija je tu v ospredju. Z ustanovitvijo ITF in prispevanjem sredstev mednarodne razvojne pomoči ter letošnjim predsedovanjem Ottawski konvenciji, sodi naša država med najpomembnejše akterje v protiminski dejavnosti v svetu.
