Evropski komisar za energetiko Günther Oettinger je pripravil nov dolgo pričakovani krovni dokument prihodnje energetske politike EU. Energetsko varnost namerava osemindvajseterica izboljšati na petih ključnih področjih. Odvisnost od ruskega plina bo treba zmanjšati, je temeljna ugotovitev strategije, ki jo bodo evropski voditelji potrjevali na vrhu konec junija. Že poleti, ko je poraba plina manjša kot v zimskih mesecih, bodo članice Unije izvajale obremenitvene teste na plinskem področju, zato da bi ugotovile negativne posledice za prebivalstvo in gospodarstvo, če bi prišlo do motenj dobave zemeljskega plina iz Rusije. EU uvozi iz Rusije kar 40 odstotkov potrebnega plina, polovica tega pa priteče čez ozemlje Ukrajine. Čeprav se je bojevita retorika med Rusijo in EU zaradi ukrajinske krize v minulih tednih nekoliko zmanjšala, osemindvajseterica vendarle pričakuje, da se bodo napeti odnosi s Kremljem nadaljevali. Do energetskih težav z Rusijo, ki se je doslej še vedno izkazala kot zanesljiv dobavitelj evropskega plina, bi lahko prišlo zaradi sprejetja novih gospodarskih sankcij proti Moskvi.
Tretjina plina že zdaj iz Norveške
Za večjo energetsko varnost namerava Evropska unija povečati dobavo zemeljskega plina iz Norveške, svojega drugega največjega dobavitelja zemeljskega plina, od koder osemindvajseterica dobiva tretjino svojih plinskih potreb. Na morebitne spremembe v energetskih poslih z Evropsko unijo se pripravlja tudi Rusija. S Kitajsko je prav ta mesec podpisala zgodovinski sporazum o dolgoročni dobavi zemeljskega plina svoji vzhodni sosedi, vreden kar 400 milijard evrov.
Do energetske varnosti z dodatnimi ukrepi
Preusmeritev na druge trge še zdaleč ne bo zadostovala za večjo energetsko varnost Evrope. EU namerava pridobiti dodaten zemeljski plin tudi iz skrilavcev, v katerih se skrivajo bogate zaloge plina. Predlog komisije ob tem predvideva še izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanjskih zgradb in industrije, kjer se sicer porabi 40 oziroma 25 odstotkov energijskih potreb EU. Z izboljšanjem mreže plinovodov znotraj EU se namerava integracija pripraviti tudi na morebitne težave z dobavo zemeljskega plina iz Rusije, zato da bi lahko solidarnostno pomoč v plinu hitreje dostavila prizadetim državam. Pet držav članic (Finska, Estonija, Latvija, Litva in Bolgarija) namreč ves svoj zemeljski plin dobiva iz Rusije, 18 držav članic je od Moskve odvisnih zgolj delno, medtem ko štiri države članice (Irska, Portugalska, Španija in Veliki Britanija) ne dobivajo niti kubičnega metra svojega plina iz Rusije.
Komisija v svojem predlogu nujnih ukrepov poudarja tudi ohranitev obnovljivih virov energije in vzdržno uporabo premoga ter jedrsko energijo. Po mnenju okoljevarstvenih organizacij je zaveza za obnovljive vire energije premajhna. Po mnenju Greenpeacea bi si EU do leta 2030 morala zadati ambicioznejše cilje.ag
