Njegove razlage, ko gleda v kamero, so lucidne. Ne zdi se fanatičen. Da ne bi družine, zaročenke in prijateljev spravil v nevarnost, svojih načrtov ni razkril nikomur. Razen londonskemu Guardianu in pred tem še Washington Postu. »NSA je zgradila infrastrukturo, ki ji dovoljuje, da prestreza skoraj vse. Sposobna je avtomatično posrkati veliko večino vse komunikacije med ljudmi. Če si hočem ogledati vašo elektronsko pošto ali telefonske pogovore vaše žene, je dovolj, da uporabim prestrežene podatke,« je za Guardian dejal Snowden in dodal, da bi lahko, če bi imel elektronski naslov predsednika Obame, s Prizmo brez težav sledil tudi njegovemu dopisovanju. Mladenič trdi, da pozna vse lokacije ameriških obveščevalnih služb po svetu in ve za imena njenih agentov. Toda ti podatki, ki jih je zelo lahko prodati tujim obveščevalnim službam, Snowdena ne zanimajo.
Motiv razkritja našel v teptanju demokratičnih načel
Mladi mož, ki je s svojo potezo čez noč zaslovel po vsem svetu, je že 20. maja zapustil Havaje. Dva tedna kasneje sta Guardian in Washington Post objavila podatke o tajnem programu Prizma (Prism), s katerim je NSA zbirala podatke o telefonskih pogovorih milijonov naročnikov družbe Verizon. Le dan kasneje je Guardian prišel na dan z razkritjem dokumentov o prestrezanju informacij in vsebin, ki se pretakajo prek velikih internetnih korporacij, kot so Yahoo, Apple, Facebook, Google in podobni. Razkrivanje teh tajnih dokumentov je bilo sistematično. Zadnje, tik pred nedeljskim intervjujem, je Guardian objavil v času, ko sta v Kaliforniji o prihodnjih odnosih med velesilama razpravljala predsednika Barack Obama in Xi Jinping. Le nekaj ur po končanem srečanju v Kaliforniji je Guardian objavil še video- in tiskani intervju, s katerim je žvižgač razkril svojo identiteto.
»Menim, da javnosti dolgujem pojasnilo za motiv svojega razkritja zlorabljanja oblasti, saj Washington tepta vsa načela demokratične družbe,« je svoje dejanje pojasnil Snowden. Dodal je, da je dolga leta opazoval izgradnjo represije, ki jo lahko zlorabi kateri koli diktator. Snowden, ki meni, da je predsednik Obama razočaral, trdi, da Bela hiša zavestno zlorablja oblast ter da v zadnji instanci o nadzoru tistih, ki nadzorujejo, ne more odločati državni uslužbenec, temveč celotna javnost. »Stalna krepitev sredstev nadzorovanja je pripeljala do tega, da neposredno ogroža demokratično upravljanje dežele. Zaradi tega sem pripravljen žrtvovati svoje življenje in družino,« je 16. maja napisal Bartonu Gellmanu, novinarju Washington Posta. Snowden se je takrat podpisoval Verax in je Gellmanu pojasnjeval, da je tehnologija Prizma tako zelo sofisticirana, da lahko identiteto pisca razkrije s semantično analizo iz banke zbranih podatkov.
Uradni Washington (še) brez odgovora
Na vprašanje, zakaj je pobegnil v Hongkong, je Snowden Glennu Greenwaldu, novinarju Guardiana, ki je s svojim kritičnim pisanjem o nepravilnostih ameriške družbe pridobil njegovo zaupanje, odgovoril, da Kitajska ni ameriški sovražnik. »Je pa seveda absurdno, da sem se moral zateči na ozemlje, ki slovi po omejevanju svobode. Kakor koli, Hongkong je drugačen od Pekinga,« je dodal ubežnik, ki se je nekoliko distanciral od primerjav z Bradleyjem Manningom, virom tajnih depeš Wikileaksa. Snowden trdi, da z ničimer ne ogroža življenja posameznikov in da je zgolj izpostavil dejstvo, da živimo v popolnoma nadzorovani družbi. S tem je seveda prekršil zakon, zato ga od trenutka, ko je svoje dejanje priznal pred videokamero, preganjajo ameriške oblasti. Čeprav je od dogodka minilo že več kot 24 ur, se uradni Washington še ni odzval na eksplozivno novico. Se mar Bela hiša posvetuje s Pekingom, za katerega je navzočnost Snowdena v Hongkongu enako neprijetna kot za Washington? In to ne glede na to, da kitajsko vodstvo nedvomno zabava dejstvo, da želi Washington izročitev žvižgača na podoben način, kot poskuša Kitajska utišati svoje disidente.