Boljšo zaščito žrtev zalezovanja, nadlegovanja in spolnega nasilja, ki bo začela veljati 11. januarja 2015, uvaja uredba o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah, ki odpravlja veliko obstoječih birokratskih ovir.
Dogovor namreč žrtvi, ki ji bo ena članica podelila posebno zaščito, zagotavlja, da bo do enake zaščite avtomatsko upravičena tudi v drugih članicah unije, če se bo tja preselila ali potovala.
V Sloveniji se bo uredba uporabljala predvsem v povezavi z ukrepi, določenimi v zakonu o preprečevanju nasilja v družini, na primer prepoved vstopa v stanovanje in zadrževanja v bližini stanovanja ali na kraju, kjer je žrtev, ter prepoved navezovanja stikov in srečanja z žrtvijo.
Uredba med drugim uvaja večjezično potrdilo z vsemi pomembnimi informacijami o zaščitnih ukrepih. Zaščitena oseba tako pri potovanju ali selitvi znotraj EU naj ne bi imela dodatnih stroškov.
Poleg tega so ministri zapečatili tudi dogovor, ki osumljencem, obtoženim in osebam, za katere velja evropski nalog za prijetje, na evropski ravni zagotavlja dostop do odvetnika in možnost stika s sorodniki oziroma s tretjo osebo.
Gre za tretji ukrep za zagotovitev skupnih minimalnih standardov EU v kazenskih zadevah. Prvi osumljencem zagotavlja pravico do prevajanja in tolmačenja. Drugi pa vsem, ki jim je v EU odvzeta prostost oziroma so pridržani, zagotavlja pravico do obvestila o pravicah v jeziku, ki ga razume.
Poleg tega so ministri izčrpno razpravljali o občutljivem vprašanju varstva podatkov in potrdili nekatere smernice za prihodnjo razpravo na ravni strokovnjakov.
Gre za zelo pomembno reformo pravnega okvira varstva osebnih podatkov, ki se nanaša na obveščanje posameznikov o odkritih kršitvah zavarovanja njihovih osebnih podatkov, uvedbo zahteve o vgrajenem varstvu osebnih podatkov v sredstva informacijske tehnologije in uvedbo obveznosti izvedbe ocene vplivov na varstvo osebnih podatkov.
Pot do končnega dogovora bo še dolga; po neuradnih ocenah ga ne bo mogoče doseči do konca tega leta.
Ministri so razpravljali tudi o temeljnih pravicah in vladavini prava, pri čemer je bilo pričakovati, da se bodo dotaknili tudi problema spornih ustavnih sprememb na Madžarskem, a po navedbah irskega predsedstva o Madžarski niso govorili. Razpravljali so predvsem o tem, kaj več še lahko storijo v boju proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu, so pojasnili v predsedstvu.
Ministri so sicer ob tem Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi predlog za nov vzvod, ki bi zagotovil boljše spoštovanje vladavine prava in temeljnih pravic. Komisarka za pravosodje Viviane Reding je pojasnila, da si ta vzvod predstavlja kot mehanizem, ki bi pomagal članicam«.
Vznemirja namreč predvsem Madžarska s spornimi spremembami ustave vlade Viktorja Orbana, zaradi katerih se vse glasneje omenja možnost sprožitve sedmega člena pogodbe EU, po katerem je mogoče v primeru hudih in vztrajnih kršitev temeljnih vrednot unije zamrzniti nekatere pravice problematične članice, na primer njene glasovalne pravice.
Članice pa razpravljajo tudi o novih vzvodih za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava, demokracije in človekovih pravic. Sedmi člen namreč velja za skrajno, »jedrsko« možnost, ki jo je težko uporabiti, zato si unija želi prožnejših mehanizmov, ki bi omogočali zgodnejše odzivanje in reševanje teh vprašanj.
Slovenijo je na zasedanju zastopal veleposlanik pri EU Rado Genorio.
