Na drugo mesto se je z 18 osvojenimi poslanskimi sedeži presenetljivo prebila sredinska stranka Yesh Atid (Prihodnost je), ki jo vodi nekdanji nekdanji televizijski voditelj Jair Lapid. Tretjo mesto so zasedli laburisti z 17 poslanskimi sedeži. Četrta najmočnejša politična sila v državi je postala stranka Habajt Hajehudi Naftalija Beneta z 12 poslanskimi sedeži.
Volilna udeležba je bila več kot 64-odstotna.
Volilno zmago so Netanjahuju napovedovale že predvolilne napovedi. Dobil naj bi 32 sedežev v 120-članskem knesetu, so se glasile prognoze.
Na volišču v bogataški četrti Rehavija v Jeruzalemu je Netanjahu ob glasovanju volivce pozval, naj podprejo njegovo volilno listo, ki jo skupaj oblikujeta stranki Likud in Izrael naš dom nekdanjega zunanjega ministra Avigdorja Libermana, ki je moral zaradi obtožb o poneverbah nedavno odstopiti. »Likud-Bejtenu predstavlja vse ljudi. Močnejši ko bo Likud-Bejtenu, lažje bo Izrael uspešen,« je dejal izraelski premier.
To je sicer deset sedežev manj, kot jih zaseda sedaj, kar gre pripisati predvsem volilnemu presenečenju zadnjih mesecev, karizmatičnemu novemu vodji ultra desničarske stranke Habajt Hajehudi Naftaliju Benetu.
Zadnje ankete so desničarskim in skrajno desničarskim strankam napovedovale med 61 in 67 sedežev, levosredinskim in arabskim pa med 53 in 57. Volilni izzid, kot ga kažejo rezultati vzporednih volitev, bo očitno precej bolj tesen. Razmerje je 61: 59 za desnico.
Netanjahu bo, če bo uspel sestaviti koalicijo, po volitvah vodil zelo desno vlado, kar bo verjetno dodatno oddaljilo možnost mirovnega dogovora s Palestinci, judovsko državo pa bi lahko diplomatsko še bolj osamilo in povzročilo kakšen spor z ZDA.
Vodja palestinskega gibanja Hamas Ismail Hanija je danes ocenil, da bo »že sedaj skrajna izraelska vlada postala še bolj fanatična«. Palestinci morajo zato oblikovati strategijo proti »naraščajočem sionističnem ekstremizmu«, je dodal.
Za slabo voljo med Izraelom in ZDA bi lahko poskrbelo tudi iransko jedrsko vprašanje, če Washington ne bo pristal na zahteve Netanjahuja po vojaški rešitvi.
Sicer pa se bo morala nova izraelska vlada soočiti predvsem z veliko proračunsko krizo, zaradi česar se lahko Izraelci, ki se že sedaj pritožujejo nad visokimi cenami, nadejajo varčevalnih ukrepov.