Ukrajinska kriza se še naprej zapleta. Potem ko sta novinarja britanskih časnikov Telegraph in Guardian včeraj poročala o vdoru ruskih oklepnih vozil in cistern z gorivom čez mejo, je to potrdil tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen. Šlo naj bi za 23 vozil, po navedbah ukrajinskega predsednika Petra Porošenka pa je ukrajinska vojska kolono prestregla in jo razbila s topniškim ognjem.
Rusko zunanje ministrstvo je vsa ta poročila zavrnilo kot poskus sabotaže humanitarne pomoči, ki jo je Moskva namenila prebivalcem na ukrajinskem vzhodu, ter zanikalo kakršen koli prehod meje. Neodvisne potrditve o razbitem oklepnem konvoju včeraj še ni bilo, so pa zunanji ministri na izrednem sestanku v Bruslju, ki so razpravljali o reševanju iraške krize in dobavi orožja tamkajšnjim Kurdom, izrazili veliko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov v Ukrajini, čeprav so se hkrati pokazale razpoke glede ukrepanja proti Rusiji. Vodja britanske diplomacije je opozarjal Moskvo na resne posledice vdora čez mejo, njegova kolega iz Švedske in Latvije pa sta zahtevala takojšnjo zaostritev evropskih sankcij proti Rusiji. Nasprotno menita premierja Madžarske in Slovaške Viktor Orban in Robert Fico, ki sta dosedanje sankcije razglasila za brezpredmetne ter dodala, da bodo edinole ogrozile gospodarsko rast osemindvajseterice članic EU. »Zahodna politika sankcij bolj škoduje nam kot Rusiji,« je dejal Orban v radijskem intervjuju in dejal, da se takemu početju reče »strel v lastno koleno«. Na včerajšnjem ministrskem sestanku v Bruslju mu je litvanski zunanji minister vrnil z opazko, da »se je bolje ustreliti v koleno kot pa biti ustreljen v glavo«. Čeprav je njegov švedski kolega zagotavljal, da ruski protiukrepi s prepovedjo uvoza hrane iz EU niso razdelili Unije, je bilo opaziti, da nastajata dva tabora. Za sankcijami trdno stojijo Velika Britanija, Francija, Poljska, Švedska in tri baltske članice Unije, medtem ko so Grčija, Bolgarija in Avstrija bolj zadržane.
Iz Bele hiše je medtem kljub predsednikovemu dopustu prišel nov glas podpore poenotenju Unije glede Rusije. Tiskovna predstavnica ameriškega sveta za nacionalno varnost Caitlin Hayden je sporočila, da bo Barack Obama prihodnji mesec obiskal Estonijo. »Ta pot bo priložnost za ponovno potrditev naše neomajne zaveze petemu členu (Severnoatlantske pogodbe) kot temelju zveze Nato,« je poudarila in povedala, da ZDA sprejemajo ukrepe, s katerimi želijo v zvezi z ukrajinsko krizo pomiriti svoje zaveznike v srednji in vzhodni Evropi. de, agencije