Srbski premier Aleksandar Vučić bo danes na prvem uradnem obisku v Sloveniji od prevzema vodenja vlade aprila lani. Skupaj z njim prihaja v Slovenijo tudi dobra polovica srbskih ministrov, ki bodo imeli s slovenskimi kolegi na Brdu pri Kranju drugo skupno zasedanje vlad in prvo v sedanji sestavi, zato bo namenjena predvsem spoznavanju in začrtanju dela vnaprej. To bo tudi najštevilnejša takšna delegacija v Sloveniji doslej sploh.
Pobuda za pospešek reševanja vprašanj nasledstva
Kot pravijo v kabinetu premierja Cerarja, večjih odprtih vprašanj med državama ni. V ospredje dvostranskih političnih tem Slovenija tako postavlja uresničevanje sporazuma o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki ga je Cerarja vlada uvrstila višje na seznam prednostnih nalog. Slovenija bo na najvišji ravni izrazila interes za pospešitev uresničevanja sporazuma, in če odštejemo vprašanja Ljubljanske banke, se bo tako prvič zgodilo, da bo vprašanje nasledstva tako pomembno prisotno na srečanju s kakšnim od premierjev z območja nekdanje Jugoslavije.
Nasledstveni sporazum je začel veljati leta 2004 in je uresničen približno polovično. Ker je naslednic SFRJ po sporazumu pet, se bodo danes pogovarjali predvsem o tistem, kar je mogoče reševati dvostransko. Slovenija želi prost dostop do državnih arhivov in arhivov Narodne banke Jugoslavije, aktivneje si začenja prizadevati tudi za vračilo umetnin (v srbski delegaciji bo tudi minister za kulturo). Potem je tu vprašanje lastnine nepremičnin nekaterih slovenskih podjetij in delitev diplomatsko konzularnih predstavništev nekdanje Jugoslavije, kjer letos pričakujejo nekaj primopredaj.
Politični del pogovorov bo obsegal tudi mednarodna vprašanja. Srbija je trenutno predsedujoča Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Ta bi morala imeti po sporazumu iz Minska aktivno vlogo pri nadzoru premirja in umiku težkega orožja na vzhodu Ukrajine, čeprav je uradni Kijev včeraj predlagal, da bi to vlogo prevzel OZN. Med temami bo tudi srbska pot v Evropsko unijo, potem ko je Beograd pred dobrim letom dni začel pogajanja o članstvu. Slovenija članstvo vseh držav v regiji podpira in lahko ponudi strokovno pomoč.
Skupaj na tretje trge
V ospredju pa bodo tudi gospodarske teme med državama, ki sta lani zabeležili 1,1 milijarde evrov menjave, s čimer je Srbija deseta trgovinska partnerica Slovenije. Poleg tega imajo slovenska podjetja v Srbiji za 1,2 milijarde investicij, pravi Franci But iz kabineta zunanjega ministra ter svetovalec za gospodarstvo in nekdanji veleposlanik v Srbiji. Polovica vseh slovenskih investicij je na Hrvaškem in v Srbiji, pravi But, ki poudarja tudi pomen iskanja skupnih poslov na tretjih trgih.
O tem bo danes tekla beseda na srečanju srbskih in slovenskih poslovnežev, ki ga soorganizira Gospodarska zbornica Slovenije. Slovenskim poslovnežem bi lahko koristile povezave, ki jih ima Srbija, tudi prek svoje diaspore v državah, kjer je Slovenija manj prisotna, pravijo v GZS.
V okviru konference bodo predstavili tudi projekt Beograd na vodi – vizijo nove podobe srbske prestolnice, ki ga bodo s tremi milijardami dolarjev financirali Združeni arabski emirati. Poslov naj bi bilo ogromno, treba pa bo znati priti zraven.
Poleg tega ima Srbija še veljaven prostotrgovinski sporazum z Rusijo in še nekaterimi državami. To ponuja odskočno desko za ugodnejše poslovanje, če slovensko podjetje naredi izdelek v Srbiji pod takšnimi pogoji, da dobi srbsko poreklo. In ne nazadnje, Srbija proti Rusiji ni uvedla sankcij kljub pritiskom, ki jih je bila deležna iz Bruslja.
Tudi nekaj primerov zapletov v gospodarstvu
Med težavami v gospodarstvu je za Srbijo v ospredju vprašanje Fructala, ki ga je kupil Nectar, kar je ena dveh največjih srbskih investicij v Sloveniji poleg nakupa Hermesa Softlaba. Pri Fructalu se zatika pri plačevanju koncesij za vodo, zaradi česar Nectar opozarja na mogočo selitev proizvodnje v Srbijo. V Srbiji pa je aktualna usoda podjetja Aha Mura Prvi maj Pirot, hčerinske družbe Aha Mure, kjer je proizvodnja zastala. Med bolj izpostavljenimi je tudi vprašanje Agrobanke, ki je šla v stečaj, slovenski solastniki pa naj bi izgubili petdeset milijonov evrov. Srbska narodna banka je zdrav banke prenesla na Novo Agrobanko v stoodstotni državni lasti.