V torek so mudžahidi iz Al Kaide za severozahodno Afriko (AQMI) na prostost izpustili 51-letnega Sergea Lazarevića. »To je dan veselja. Nikjer po svetu nimamo več niti enega talca,« se je veselil francoski predsednik François Hollande in nato Francoze opozoril, naj pazijo, kam potujejo. Še februarja lani je bilo 15 talcev Francozov in samo oktobra 2013 so teroristi iz AQMI izpustili štiri. Tudi sedanja osvoboditev talca, ki ji francoski mediji posvečajo izjemno pozornost, naj bi bila velik uspeh glede na to, da Francija, kot zatrjuje Hollande, teroristom ne plačuje odkupnin. Morda pa jo za francoske usluge plačujejo druge države.
Za izpustitev Lazarevića, ki je bil v ujetništvu na območju zahodne Sahare kar tri leta, sta po nekaterih nezanesljivih virih Niger in Mali plačala AQMI 20 milijonov evrov. Kakor koli, francoske oblasti nočejo razkriti podrobnosti, ki so pripeljale do osvoboditve Lazarevića. Neki francoski diplomat je le poudaril zasluge nigrskega predsednika.
Izmenjava ujetnikov
Osebje v največji malijski jetnišnici v Bamaku pa se je v soboto zelo jezilo, ker so morali izpustiti dva člana AQMI. Eden izmed njiju je namreč lani na begu iz zapora, ki se je kmalu neuspešno končal, ubil enega njihovih kolegov. »Ves čas smo zelo pazili na Mohameda Wadossèneja. Vedeli smo, česa vsega je sposoben. Nismo pa pričakovali, da bo na tak način odkorakal iz zapora,« je pred nekaj dnevi za britanski dnevnik Guardian dejal eden od paznikov. Ravno terorista, ki sta zdaj izpuščena, sta pred tremi leti v Maliju imela glavno vlogo pri ugrabitvi Lazarevića in njegovega kolega Philippa Verdona, ki so ga lani mudžahidi po francoskem vojaškem posredovanju v Maliju ubili. Očitno so zdaj malijske oblasti omenjena člana AQMI zamenjale za Lazarevića.
Lazarević, ki sta ga v sredo zjutraj na letališču pri Parizu pričakala Hollande in mama, po rodu Srbkinja, se počuti kar dobro. Ob hčeri, ki ga je prišla v torek iskat v Niger, je bil nasmejan in miren, a v treh letih ujetništva je izgubil 20 kilogramov. »Življenje je res lepo, ko si spet na svobodi,« je rekel Hollandu.
Posredoval je Tuareg
Kot že pri osvoboditvi četverice Francozov oktobra lani, ko naj bi Pariz pozabil na Lazarevića, je tudi tokrat imel odločilno vlogo Mohamed Akotey, nekdanji tuareški upornik iz Nigra, danes pa sodelavec francoske multinacionalke Areva. Akotey se je toliko lažje pogajal z ugrabitelji, ker so vodilni teroristi iz malijskega AQMI iz njegovega plemena, celo njegovi sorodniki. Za francoski tednik L'Express je povedal, da so pogajanja trajala celo leto, pri tem je igral na karto družinskih vezi. Menda se francoskim oblastem ni tako zelo mudilo z osvoboditvijo Lazarevića, za katerega ni jasno, zakaj je leta 2011 z Verdonom prišel v Mali. Uradno naj bi prišla gradit neko pokopališče, čemur pa malijske oblasti ne verjamejo. Nekateri mediji trdijo, da sta v imenu francoske tajne službe navezovala stike s Tuaregi.
V sredo pa je v intervjuju za eno od televizijskih postaj skrajna desničarka Marine Le Pen, ki ji ankete obetajo celo zmago v prvem krogu predsedniških volitev, namignila, da so Lazarevića izpustili v zameno za veliko odkupnino.
»Če bi bila predsednica države, ne bi plačala odkupnine,« je dejala. »Na tak način se financira ugrabitelje in dviguje ceno talcem. Prepričana sem, da doseganje osvoboditve francoskih talcev z vsemi sredstvi ni dobro.« Po njenem mnenju imata Rusija in ZDA, ki ne plačujeta odkupnin, prav. »Na tak način ugrabitve talcev niso več tako zanimive.« Omenjeni intervju z Le Penovo v teh dneh močno odmeva v francoski javnosti, ker je izjavila, da je mučenje, kakršno so ugotovili pri delovanju ameriške Cie, v nekaterih primerih lahko koristno.