Uli Hoeneß je bil človek, ki mu je bila usoda več kot naklonjena. Kot aktiven nogometaš je v 70. letih osvojil skoraj vse naslove v Nemčiji, v nacionalni ekipi je leta 1972 postal evropski in leta 1974 svetovni prvak.
Po svoji aktivni karieri je leta 2009 postal predsednik nogometnega kluba Bayern München, od marca 2010 je bil predsednik nadzornega sveta tega kluba. V obeh svojih funkcijah je pomembno prispeval k temu, da se je klub razvil v enega vodilnih nogometnih klubov na svetu, tako v finančnem kot športnem vidiku. Marca letos je deželno sodišče v bavarski prestolnici zaradi utaje davkov Ulija Hoeneßa obsodilo na tri leta in pol zapora. Hoeneß je zatem odstopil kot predsednik kluba in kot predsednik nadzornega odbora, v naslednjih dneh bo začel prestajati zaporno kazen.
Nemške davčne oblasti zdaj ugotavljajo, da je Hoeneßova obsodba sprožila pozitivni učinek in je v prvih treh mesecih tega leta pripomogla k temu, da je svoje davčne grehe pristojnim organom priznalo kar trikrat več oseb kot v enakem obdobju lani. S samooovadbo se namreč nemški državljani, ki so priznali utajo davkov, preden so jim na sled prišli davčni inšpektorji, izognejo kazenskemu pregonu.
Če prijava ni popolna, še vedno grozi zapor
Samo letos je to možnost izkoristilo okoli 13.000 davčnih zavezancev. Ti morajo sicer plačati vse davke, ki so jih utajili, in kazen, vendar jih zaradi utaje ne bodo kazensko preganjali. Problem, s katerim se mnogi še vedno soočajo, je ta, da mora biti prijava popolna, kar pomeni, da morajo prijaviti vse, kar bi utegnilo biti obdavčeno, in to je pogosto več, kot si predstavljajo. Zato davčni svetovalci svojim strankam priporočajo, da prijavijo več, kot ocenjujejo svoje davčne grehe na prvi pogled.
Samo na Bavarskem se je število samoovadb v primerjavi z enakim obdobjem lani v prvih treh mesecih letošnjega leta povečalo za štirikrat.
V Severnem Porenju - Vestfaliji, kjer so se preganjanja davčnih grešnikov lotili tudi s tem, da so v Švici kupovali zgoščenke, ki so jim jih posredovali informanti švicarskih bank, so letos beležili petkrat več samoovadb kot v enakem obdobju lani.
Obsodba Hoeneßa je zagotovo pripomogla k temu, da so se mnogi davčni grešniki želeli izogniti kazenskemu pregonu, toda davčne oblasti menijo, da to ni edini razlog za porast samoovadb. Karoline Linnert iz stranke Zelenih pravi, da je k temu prispevalo več dejavnikov. Poleg obsodbe Hoeneßa tudi dejstvo, da je zaradi odpora socialdemokratsko vodenih nemških dežel v zveznem svetu spodletel davčni sporazum med Švico in Nemčijo, ki bi utajevalce davkov odrešil kazenske odgovornosti. Hkrati k večji transparentnosti zaradi mednarodnega pritiska svoje stranke spodbujajo tudi švicarske banke. Strategija, ki so jo v Švici poimenovali »strategija belega denarja«, naj bi stranke njihovih bank spodbudila k legalizaciji denarja, ki leži na računih švicarskih bank.
Finančni minister se je zmotil
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble se mora po teh podatkih soočiti z dejstvom, da je nepopustljivost socialdemokratsko vodenih dežel, ki menijo, da davčnim grešnikom ne gre popuščati, prinesla želene rezultate ter da je strah v naročje državne davčne blagajne prignal več denarja, kot bi ga davčni sporazum med Nemčijo in Švico. Sporazum je Schäuble vse do zadnjega zavzeto zagovarjal.
Nemške davčne oblasti si obetajo, da bo število samoovadb do konca leta še precej naraslo, saj se bo zakonodaja glede tega v prihodnjem letu še precej zaostrila.
