V zaključnem poročilu, ki ga je včeraj predstavila preiskovalna komisija nemškega parlamenta, so se poenotile poslanske skupine vseh političnih strank in od policije, notranjega ministrstva in urada za zaščito ustavne ureditve zahtevajo, da v bodočih preiskavah kaznivih dejanj nad migranti obvezno raziščejo tudi rasistične in politične motive.
Preiskovalna komisija je ugotovila vrsto težkih napak in organizacijske pomanjkljivosti pri zveznih in deželnih preiskovalnih organih, hkrati pa so ti popolnoma odpovedali pri izmenjavi podatkov, analizi, izbiri pravih sodelavcev in postavljanju prioritet. Kritiko žanjejo tudi politiki, ne glede na strankarsko pripadnost, predvsem zeleni so kritizirali vse odgovorne notranje ministre dežel in zvezno ministrstvo za notranje zadeve.
Storilce našli po naključju
Skrajna desničarska organizacija Nationalsozialistische Untergrund (NSU) je med letoma 2000 in 2006 umorila devet oseb migrantskega rodu, osem turške narodnosti in enega Grka. Večinoma je šlo za male podjetnike ali njihove uslužbence. Značilno je bilo, da so jih storilci vselej umorili na delovnem mestu.
Čeprav je migrantski rod vseh žrtev te serije umorov nakazoval na možno rasistično ozadje, so preiskovalci raziskovali v vse druge smeri, le sovraštva do tujcev ni nihče upošteval kot možnega motiva. Če dveh od storilcev ne bi preganjala policija, zatem ko sta kar pet let po zadnjem umoru oropala neko banko in sta v begu pred policijo storila samomor, jih najbrž policija še dolgo ali pa nikoli ne bi odkrila.
Zaradi številnih napak in malomarnosti sta morala v času preiskovanja te serije umorov odstopiti šefa deželnih uradov za zaščito ustave na Saškem in v Turingiji, pa tudi direktor zveznega urada Heinz Fromm.
Sedeminštirideset priporočil
Ker je policija preiskovala predvsem v smeri možne vpletenosti umorjenih v kriminalno podzemlje in kot storilce sumila tudi njihove najožje sorodnike, je s to svojo malomarnostjo prizadela žalujočim še hujše gorje, so ugotovili poslanci. Zato je preiskovalna komisija v svoje poročilo zapisala kar 47 priporočil, s pomočjo katerih naj bi izboljšali delo policije, sodstva, notranjega ministrstva in urada za zaščito ustavne ureditve.
V skladu s temi priporočili naj bi zvezni državni tožilec pri težkih kaznivih dejanjih dobil več pristojnosti, tudi če niso takoj razpoznavni znaki terorističnega dejanja. Dodatna izobraževanja sodnikov, tožilcev in paznikov naj bi prispevala k temu, da omenjeni ne bi podcenjevali nevarnosti skrajno desnega terorizma.
Več znanja in senzibilnosti pri zaznavi skrajno desničarskih kaznivih dejanj se zahteva tudi od uslužbencev urada za zaščito ustave, nadzor tajnih služb pa je treba okrepiti. Ker se je v postopkih pregledovanja napak v preiskavi omenjenih umorov uničila cela kopica dokumentov, komisija zdaj izrecno zahteva, da se vsi dokumenti hranijo vse do roka njihovega zastaranja.
Preiskovalna komisija je tokrat opravila res obsežno delo. Na 50 zasedanjih je zaslišala 107 prič in pregledala 12.000 map gradiva. Medtem ko so pri svojem delu odkrili vrsto napak preiskovalnih organov, pa se ni potrdil sum, da so ti sodelovali s skrajnimi desničarskimi organizacijami. Poslanci pa se še vedno ne strinjajo o bodoči vlogi urada za zaščito ustave, kot tudi ne o delu prikritih agentov in o spremembah parlamentarnega nadzora tajnih služb.
Kriv je institucionalni rasizem
Medtem ko so bili poslanci zadovoljni s svojim delom, so se v bližnji Hiši kultur sveta, le 10 minut hoda od poslopja parlamenta, zbrali odvetniki sorodnikov žrtev, ki jih zastopajo na procesu proti še edini živeči osumljeni, Beate Zschäpe, proti kateri poteka sodni proces v Münchnu.
Odvetniki, ki sicer cenijo delo preiskovalne komisije, svarijo, da se teme s predstavljenim poročilom ne sme preprosto odkljukati. Mahmet Damagüler, odvetnik svojcev žrtev, pravi, da ne gre le za tehnični problem in da polresnica ni resnica. Odvetniki opozarjajo, da niso le napake posameznih ali več preiskovalnih organov povzročile, da so storilci več let ostali neodkriti, medtem ko so preiskovalci kriminalizirali žrtve in njihove svojce. Vzrok je v globoko zakoreninjenem rasizmu v družbi, v institucionalnem rasizmu, ki se je v devetdesetih letih, ko se je radikalizirala NSU, uperil proti azilantskim domovom in kulminiral v seriji politično motiviranih umorov.
Ta rasizem se danes znova pojavlja v Berlinu, kjer prebivalstvo hujska proti novemu begunskemu domu in meščani dvigajo roko v Hitlerjev pozdrav, so opozorili odvetniki.
