Google je doslej že priznal, da je podatke z zasebnih nekodiranih brezžičnih omrežij pobral, vendar po nesreči. V Googlovo mrežo so se med vožnjo avtomobilov po svetu in fotografiranjem nehote ujela gesla, uporabniška imena, elektronska sporočila in druge informacije.
Google je to priznal najprej v Nemčiji leta 2010 z zagotovilom, da so s tem prekinili po dokončanju projekta Pogled z ulice, ki je trajal med leti 2008 do 2010, podatke pa niso nikoli uporabili.
Zvezno sodišče je leta 2011 v San Franciscu odločilo, da se zaradi tega lahko vlagajo tožbe proti Googlu in sicer le po zveznem zakonu, ki obravnava prisluškovanje. Google se je pritožil z utemeljitvijo, da gre za podatke, ki so tako ali tako odprti in dostopni javnosti, vendar je izgubil na prizivnem sodišču, sedaj pa še na vrhovnem.
Podjetje se je lani strinjalo s plačilom sedmih milijonov dolarjev 38 zveznim državam ZDA in prestolnici Washington in obljubilo, da zbranih podatkov v ZDA ne bo nikoli uporabljalo.