Dešicja se je na nocojšnji novinarski konferenci v Bruslju, kjer se je udeležil zasedanja skupaj z zunanjimi ministri članic Nata, zahvalil za vso podporo zavezništva, ki ga je, kot je dejal, obvestil o aktualnem stanju v Ukrajini in načrtovanih reformah.
Za Krim tudi na mednarodna sodišča
Zatrdil je, da je Krim integralni del Ukrajine in da se bodo zanj borili tudi na mednarodnih sodiščih. V prvi vrsti naj bi šlo za tožbo na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ), razmišljali pa naj bi tudi o tožbi pred sodiščem za pomorsko pravo v Hamburgu. »S podporo mednarodne skupnosti nam bo uspelo,« je dejal Dešicja.
Zatrdil je tudi, da danes v Bruslju ni zaprosil za članstvo Ukrajine v Natu, saj da za kaj takega niti ne obstaja pravna osnova v njegovi državi. Je pa nakazal, da bi jo morda lahko »preučili« in ustrezno spremenili.
Orožja imajo dovolj, opreme pa ne
Kot je pojasnil, je danes v Bruslju zaprosil predvsem za poglobljen dialog v okviru obstoječega partnerstva Komisija Nato - Ukrajina, kar je Ukrajina tudi dobila. Dodal je, da je Natu predložil seznam »vojaško-tehnične opreme«, ki naj bi jo v državi potrebovali.
Šlo naj bi predvsem za opremo in ne orožje, ki bi ga potrebovala ukrajinska vojska. »Orožja imamo v Ukrajini dovolj,« je zatrdil. Pojasnil je še, da naj bi že prihodnji teden v Ukrajino prišla skupina Natovih strokovnjakov, ki bo ocenila, kakšno opremo potrebujejo in kaj lahko članice zagotovijo.
Zaskrbljeni zaradi ruskih sil
Dešicja je še ponovil, da so v Ukrajini zelo zaskrbljeni zaradi ruskih sil na Krimu in na ukrajinski vzhodni meji. Kot je dejal, so v Kijevu prepričani, da so predvsem sile na zahodu Rusije tam zato, da okupirajo vzhod Ukrajine.
A tega Ukrajina ne bo dovolila, je zatrdil in dodal, da razmišljajo tudi o »ukrepih kolektivne obrambe«. Pri tem je pojasnil, da ima vsaka država pravico do samoobrambe, tudi kolektivne, vendar pa da v Kijevu še niso zaprosili nobene države za pomoč. »Parlament bo tisti, ki se bo za to odločil,« je še pojasnil začasni ukrajinski zunanji minister.
Poskušal je tudi pomiriti nemir med ruskimi prebivalci na vzhodu Ukrajine. Dejal je sicer, da ne bodo sprejeli ruskega predloga o federalizaciji Ukrajine, da pa se bodo zagotovo odločili za večjo decentralizacijo, ki bo okrepila pristojnosti lokalnih oblasti.
Rusija naj vojake na Krimu umakne v vojašnice
Ministri, med njimi tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, so tudi pozvali Rusijo k pravemu dialogu, ki bi prinesel politično in diplomatsko rešitev v okviru mednarodnega prava.
Kot so poudarili v skupni izjavi, je »neodvisna, suverena in stabilna Ukrajina, ki je trdno zavezana demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, manjšin in pravni državi, ključna za evro-atlantsko varnost«.
Rusijo so pozvali, naj zmanjša napetosti na območju in umakne svoje vojake na Krimu nazaj v vojašnice ter njihovo število zniža na raven pred krizo, prav tako pa naj zmanjša svojo vojaško prisotnost na meji z Ukrajino.
Nato umika vojakov ne more potrditi
Glede slednjega je generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen sicer že ob začetku današnjega zasedanja opozoril, da Nato ne more potrditi navedb, po katerih naj bi se ruski vojaki z območja na meji z Ukrajino že umikali.
Ministri so sicer podprli tudi napotitev opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Ukrajino ter sklenili okrepiti praktično sodelovanje s to državo, da bi lahko okrepila svoje zmogljivosti za zagotavljanje lastne varnosti.
Natovih vojakov v Ukrajini ne bo
Glede na izjavo, ki so jo sprejeli po zasedanju z ukrajinsko delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra Andrija Dešicje, naj bi šlo pri tem predvsem za pomoč pri reformah Ukrajine na obrambnem področju in za krepitev prisotnosti v Natovem uradu za povezave v Kijevu.
O kaki vojaški prisotnosti Nata v skupnih izjavah ni govora, so pa številni visoki predstavniki držav članic Nata zagotovili, da v Ukrajino zagotovo ne bodo prihajali kaki Natovi vojaki, saj to ne bi pripomoglo k umirjanju razmer.
Rusija grobo poteptala zaupanje
Ministri so ponovili tudi, da je Rusija grobo poteptala zaupanje, na katerem je slonelo njeno sodelovanje z Natom. Formalizirali so odločitev, ki je bila pred tem sprejeta na veleposlaniški ravni, da se zamrzne vsakršno praktično sodelovanje z Rusijo, odnosi pa omejijo na raven veleposlanikov oz. višje.
Vsako sodelovanje na nižji ravni je tako praktično prekinjeno. So pa ministri v skupni izjavi napovedali, da bodo odnose z Rusijo ponovno preučili do njihovega naslednjega zasedanja, ki je predvideno za junij.
