Mursi upa, da bo z njimi končano viharno obdobje prehoda v demokracijo po odstopu Hosnija Mubaraka pred dvema letoma in da se bo njegova Muslimanska bratovščina utrdila na oblasti. Toda volitve so razpisane na podlagi zakonodaje, ki je bila po pripombah ustavnega sodišča sprejeta po hitrem postopku, prihajajo pa v napetih odnosih Mursija z opozicijo, ki se v Egiptu vlečejo že dolgo in ne obetajo mirnejših političnih časov.
Jara kača političnih sporov
Volitve se bodo začele 27. aprila in bodo zaradi pomanjkanja volilnih opazovalcev potekale v štirih fazah po različnih regijah. Zadnja se bo začela 26. junija. V vsaki fazi bodo volitve najprej potekale dva dni, nato pa še dva dni za drugi krog v okrožjih s tesnimi volilnimi izidi. Novi parlament naj bi tako zasedal 6. julija.
Pot do tja ne bo lahka, saj se napetosti v državi vlečejo že nekaj časa. Egipt je imel parlamentarne volitve ustavodajne skupščine pred dobrim letom dni. Potekale so od novembra 2011 do januarja lani, največ glasov pa so dobili kandidati Muslimanske bratovščine, ki ji pripada tudi Mursi. Nato je ustavno sodišče junija lani volitve v spodnji dom parlamenta razveljavilo, ker je bila volilna zakonodaja po njegovi oceni neustavna, in je zahtevalo razpustitev parlamenta. Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo, da so se za tretjino sedežev, ki so bili namenjeni neodvisnim kandidatom, lahko potegovali tudi v neodvisnost preoblečeni pripadniki političnih strank, kar je bila sicer praksa še iz Mubarakovih časov. Mursi je po junijski zmagi na predsedniških volitvah to odločitev julija razveljavil z odlokom, ki ga je ustavno sodišče nato zamrznilo, kar je pomenilo novo krizo.
Novembra je Mursi spravil ljudi na ulice z razširitvijo svojih pristojnosti, da bi pospešil sprejemanje nove ustave, ki jo je opozicija kritizirala, rekoč da med drugim spodkopava svobodo govora in enakost žensk. Ustavo so na referendumu potrdili decembra. Parlament je nato predlagal novo volilno zakonodajo, ki jo je ustavno sodišče v sredo zavrnilo z zahtevo po spremembah petih členov. Med drugim je osnutek zakona po oceni sodišča premalo upošteval enakomerno številčnost volilnih enot. Zgornji dom parlamenta je v četrtek naglo spravil pod streho popravljeno verzijo, Mursi pa je nato razpisal volitve.
Muslimanska bratovščina po večino
Opozicija je sedaj pred dilemo, ali naj bojkotira volitve zaradi vseh izrečenih obtožb na račun Mursija, da s političnimi manevri grabi oblast zase in za Muslimansko bratovščino, ter mu tako odreče legitimnost ali pa naj poskuša pridobiti čim več mest v političnih inštitucijah. Levosredinska opozicija je razdrobljena na več deset strank, medtem ko je Muslimanska bratovščina že napovedala, da si bo prizadevala dobiti absolutno večino v novem parlamentu in se tako povsem utrditi na oblasti. Lani je dobila štirideset odstotkov glasov.
Eno velikih vprašanj pred novo vlado bodo ukrepi, ki bi jih zahteval načrtovani najem 4,8 milijarde dolarjev vrednega posojila pri Mednarodnem denarnem skladu. Tega bi po prvotnih načrtih morali dobiti že decembra, a se je javnost ostro odzvala na predvideno višanje davkov in druge ukrepe, ki bi jih v zameno moral sprejeti Egipt, vse skupaj pa je pred volitvami tudi škodovalo podpori Muslimanski bratovščini. ba, agencije