Glede na rezultate vzporednih volitev, ki jih je po zaprtju volišč ob 20. uri po lokalnem času (ob 19. uri po srednjeevropskem) objavil državni institut za javnomnenjske raziskave NZIOM, je za stranko Borisovo stranko Državljanov za evropski razvoj (Gerb) glasovalo 33 odstotkov volivcev, za socialiste pa 26 odstotkov, poroča dpa.
Glede na poročanje francoske tiskovne agencije AFP, ki prav tako navaja rezultate več vzporednih volitev, je Gerb dobil med 20,3 in 33 odstotki glasov, socialisti pa med 25,3 in 27,1 odstotka. Po prvih uradnih podatkih, ki jih navaja avstrijska tiskovna agencija APA, pa je Gerb dobil 31,4 odstotka, socialisti pa 26,2 odstotka.
Štiriodstotni volilni prag za vstop v parlament je sicer uspelo prebiti še stranki turške manjšine DPS, ki je dobila 11,5 odstotka glasov, in nacionalistični stranki Ataka, ki je dobila 8,2 odstotka, medtem ko so Bolgarsko državljansko gibanje (DBG) prve bolgarske evropske komisarke Meglene Kuneve in še dve stranki na robu parlamentarnega praga in bo potrebno počakati na končne uradne rezultate, še poroča APA.
44-odstotna volilna udeležba
Volilna udeležba je bila na koncu po podatkih NZIOM 44-odstotna in tako precej nižja kot na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2009, ko je bila približno 60-odstotna. Še opoldne je sicer glede udeležbe kazalo bolje, saj je bila višja kot pred štirimi leti.
Pred volitvami so javnomnenjske raziskave napovedovale tesnejši rezultat med Gerbom in opozicijskimi socialisti in celo morebitno presenečenje. A sta Borisov in njegov Gerb očitno vnovič zmagala, kljub temu da so ga februarja množični protesti v državi prisilili v odstop in v predčasne volitve nekaj mesecev pred potekom mandata. Vseeno je Gerb izgubil kar nekaj podpore glede na zadnje volitve leta 2009, ko je z obljubami o izkoreninjenju korupcije dobila kar 40 odstotkov glasov.
Po objavi rezultatov vzporednih volitev so se sicer v Sofiji znova zbrali demonstranti, ki so protestirali proti "ponovitvi starega parlamenta", še poroča dpa. Množični protesti, ki so jih februarja sredi naraščajočega nezadovoljstva zaradi revščine, visoke brezposelnosti in korupcije na koncu sprožili zvišani računi za elektriko, so sicer terjali terjali več ranjenih in tudi smrtno žrtev.
Borisov ohranil podporo volivcev
Borisov je po teh protestih sicer odstopil, a je med volivci kljub neizpolnjenim obljubam ohranil veliko podpore. Ta mu je sicer v zadnjih dneh pred volitvami kopnela, predvsem zaradi prisluškovalne afere, v katero je bil vpleten tudi sam in visoki predstavniki njegove stranke.
Zaradi afere je minuli teden tožilstvo Borisova tudi zaslišalo, a še ni jasno, ali bodo proti njemu uvedli tudi preiskavo. Zaradi oviranja pravice mu sicer grozi do pet let zapora.
Afera je dominirala tudi v predvolilnem boju. Ostali pereči problemi v državi, kot so na primer reševanje gospodarske krize, zmanjševanje brezposelnosti in revščine, kar je navsezadnje na protestih tudi odneslo vlado, pa so bili v kampanji zelo malo obravnavani.
V Gerbu so napovedovali nadaljevanje politike varčevalnih ukrepov in boj proti korupciji. Socialisti pa so obljubljali 250.000 novih delovnih mest, znižanje brezposelnosti in nižanje davkov za tiste z najnižjimi dohodki.
Velik mednarodni interes
Interes za volitve je bil velik tudi med mednarodnimi opazovalci, še posebej zaradi navedb, da naj bi bili številni Bolgari pripravljeni prodati svoj glas na volitvah. Volitve v državi nadzoruje rekordno število Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, opozicija pa je najela tudi avstrijsko podjetje za neodvisno vzporedno štetje glasovnic.
Policija je v soboto zasegla tudi 350.000 neveljavnih glasovnic, ki bi lahko odločile o 25 poslanskih sedežih v 240-članskem parlamentu. Odkritje je še dodatno podkrepilo sume o volilnih prevarah.
Dodatne glasovnice so odkrili v zasebni tiskarni v kraju Kostinbrod severno od Sofije, ki je tiskalo prave glasovnice, a je natisnilo še 350.000 dodatnih kopij, ki bi jih kdo lahko uporabil na voliščih.
Policija že preiskuje, kdo bi lahko naročil te dodatne glasovnice. Po poročanju državnega radia BNR naj bi bil lastnik tiskarne blizu ene od ključnih političnih strank.