Javnomnenjske raziskave niso naklonjene kandidatki desnice, predvsem HDZ, Kolindi Grabar Kitarović, ki poskuša Ivu Josipoviću preprečiti, da bi kot kandidat levice državo vodil še drugi mandat. Optimizem, ki ga kandidatka in stranka izražata glede končnega izida, ima tudi svojo senčno plat. Nekaj potez kandidatke, ki so zelo negativno odmevale v javnosti, predvsem skrivanje podatka, da je Kitarovićeva stopila v volilno bitko z rezervnim načrtom v primeru poraza (zamolčala je, da ni odstopila z mesta predstavnice Hrvaške v Natu), je očitno še vedno glavni razlog, da bo v prvem krogu po vsej verjetnosti precej zaostala za Jospovićem.
Zato so v HDZ izdelali precej natančen načrt, kako naj poteka zadnji teden predvolilne kampanje, kaj naj bodo glavni poudarki in kako mobilizirati članstvo, da se volitev ne le udeleži, ampak s seboj na volišča pripelje čim več simpatizerjev HDZ. Projekcija, ki so jo izdelali v vrhu stranke, temelji na predpostavki, da bo udeležba okrog 52-odstotna oziroma da se bo na volišča odpravilo nekaj več kot 1,9 milijona volilcev. Za malo verjetno zmago v prvem krogu bi Kitarovićeva morala prejeti okrog 980.000 glasov. To pa pomeni, da bi moral vsak član HDZ, v katerega je včlanjenih 250.000, na volišče pripeljati vsaj štiri volilce, ki bi obkrožili Kolindo Grabar Kitarović.
Pripeljite starejše
Misija nemogoče, pravijo poznavalci, toda tudi znosen poraz v prvem krogu bi kandidatki HDZ okrepil položaj pred drugim krogom in bi imela več možnosti privabiti volilce ostalih kandidatov (Sinčić in Kujundžić), ki lahko vodilnima odvzameta nekaj več kot deset odstotkov. Ker Josipović, za katerim sicer ne stoji strankarska mašinerija, pred Kitarovićevo trenutno vodi za dobrih 12 odstotkov, je prav to tisto, na kar računa vodstvo HDZ.
V petdesetih strankarskih centralah po vsej hrvaški zdaj študirajo navodila z vrha, kako mobilizirati volilce. V dokumentu od aktivistov na terenu zahtevajo, naj na na volišča na vsak način pripeljejo čim več volilcev, starejših od 60 let, kajti statistika je tu jasna; velika večina teh voli HDZ. Poznavalci pa pravijo, da je računica pomanjkljiva oziroma bolj želja kot realnost, kajti doslej so predsedniki po Tuđmanu za zmago potrebovali precej več kot milijon glasov.
Strategija vključuje tudi vsebinski del. Aktivisti naj na terenu med predvolilno kampanjo in nagovarjanjem volilcev čim bolj poudarjajo, da je Josipović kandidat vladajoče SDP, torej levice (čeprav to ne drži, je samostojni kandidat, ima pa njihovo načelno podporo), ki pa je »državo pripeljala na beraško palico«. Poudarjati je treba, da Josipović deli mnenje s SDP, ko gre za vprašanja istospolnih porok, splava in reševanja problematike vojnih veteranov ter verouka, kar je dovolj velik razlog, da mu Hrvati ne zaupajo drugega mandata, saj gre za stališča, ki so v nasprotju s »hrvaškimi vrednotami«. sz