Venezuelska vlada je napovedala, da bo s ponedeljkom začela izvajati varnostni načrt, ki vključuje množično razporejanje vojske na ulicah kot podporo policiji »v boju proti prestopništvu in za zaščito ljudstva«. Omenjeni ukrep je minuli ponedeljek predstavil nedavno izvoljeni chavistični predsednik Nicolas Maduro, ki je vojno proti vsem oblikam kriminala napovedal že v volilni kampanji. Njegovemu predhodniku, pokojnemu predsedniku Hugu Chavezu, kljub številnim socialnim programom in ekonomskim reformam, ki so pripomogle k zmanjševanju revščine v državi, vendarle ni uspelo znižati kriminalitete. Venezuela po ocenah OZN sodi med države z največ umori na svetu.
»Pilotski« načrt
Maduro je na javnem shodu v Caracasu obelodanil začetek pilotskega načrta za boj proti kriminalu in za večjo javno varnost v državi, v katerega bodo vključeni pripadniki vojske in druge oborožene sile, ki bodo patruljirale po mestnih ulicah. »V ponedeljek se bo ob prisotnosti Nacionalne bolivarjanske vojske in policije začela operacija v krajih po vsej državi, ki smo jih izbrali za pilotski načrt.« Vojska bo nameščena v treh od petih občin prestolnice Caracas, kot so Petare, Baruta in Libertador.
Novi venezuelski predsednik je ob tem pojasnil, da bo načrt usmerjen v intervencije znotraj sosesk s sodelovanjem krajevnih organizacij in v zagotavljanje pravnega reda z varnostnimi silami v kočljivih predelih. Dejal je: »Ključ za realizacijo načrta nadzora in patruljiranja je komunikacija, ki naj bi zagotavljala, da se bo državljan, ki se s svojo družino znajde v nevarnem položaju, lahko povezal z varnostnimi silami za zaščito.« Po ocenah vlade so pripadniki oboroženih sil z navdušenjem sprejeli sodelovanje v tej akciji, ki bo v kratkem zaposlila še 9000 novih policistov.
Lani je po uradnih podatkih število umorov v Venezueli zraslo za 14 odstotkov, ko je bilo umorjenih 16.072 oseb, kar pomeni 54 umorov na 100.000 prebivalcev. S tem se za Hondurasom, El Salvadorjem, Slonokoščeno obalo in Jamajko uvršča na peto mesto na lestvici OZN držav z največjim indeksom umorov na svetu.
Vojska ne spada na ulice
Madurovi odločitvi, da pošlje vojake na ulice, je doslej nasprotoval le Rafael Uzcategui, član organizacije za človekove pravice Provea, ki opozarja, da to »lahko vodi v kršitev človekovih pravic«, ker vojska ni izurjena za zagotavljanje javne varnosti. To se dejansko dogaja v Mehiki, kjer so razne organizacije za človekove pravice zaznale in prijavile številne kršitve v zvezi z ravnanjem vojske proti civilnemu prebivalstvu. Ko so se denimo v Mehiki leta 2006 odločili poslati vojsko na ulice, je število umorov skokovito naraslo. Vendar pa razpoložljivi podatki kažejo, da je ta primerjava med Venezuelo in Mehiko le delno upravičena, saj venezuelski kriminal ni tako dobro organiziran kot mehiški, čeprav temelji na istih osnovah, to so revščina, degradirani mestni predeli, korupcija v organih pregona, (ne)učinkovitost pravosodja in dejstvo, da so zapori veljali za »pravo univerzo za zločine«, kot je bilo nekje slikovito rečeno. Resda venezuelski primer ni mehiški, toda zastavlja se vprašanje, kako to, da se je javna varnost v tej državi po 14 letih gradnje socializma še poslabšala.