25-letni Manning je med drugim obtožen pomoči sovražniku zaradi posredovanja zaupnih dokumentov ameriške vojske in State Departmenta organizaciji WikiLeaks, ki jih je potem objavila. V torek bo izvedel, ali bo obsojen ali oproščen.
Koliko časa bo moral še preživeti v vojaškem zaporu, kjer je sicer že vse od aretacije spomladi leta 2010, pa naj bi bilo znano kasneje. Postopek za določitev višine kazni naj bi se namreč po nekaterih navedbah začel že v sredo.
Tožilstvo je proti 25-letnemu nekdanjemu vojaškemu obveščevalcu v Bagdadu vložilo obtožnico v 21 točkah, ki ga poleg že omenjenega med drugim bremeni še vohunstva, računalniške prevare in kraje državnih dokumentov. Manning je nekaj od teh dejanj priznal še pred začetkom procesa, za kar bi mu v najslabšem primeru grozilo do 20 let zapora.
Nudenja pomoči sovražniku Manning ni želel priznati, saj bi to pomenilo dosmrtni zapor, predvsem pa zato, ker - kot trdi njegova obramba - o sovražniku sploh ni razmišljal. Dokumente, ki so spravili v zadrego ameriško in tuje vlade, naj bi namreč objavil zgolj zato, ker je želel, da Američani izvedo, kaj vse se počne v njihovem imenu.
Na tožilcih je bilo pri tej točki veliko breme, saj so morali dokazati, da je dal Manning dokumente v objavo namenoma zato, da jih vidijo teroristi Al Kaide in drugi sovražniki ZDA.
Manningovi odvetniki so se odločili, da bo sojenje potekalo le pred sodnico in ne pred vojaško poroto. Proces se je končal v petek.
Odvetnik obrambe David Coombs je Manninga opisal kot zaskrbljenega in zmedenega mladeniča, ki je imel zaradi homoseksualnosti težave pri vključevanju v vojsko, predvsem pa kot državljana z vestjo. Vojaški tožilec Ashden Fein ga je opisal kot arogantnega in preračunljivega izdajalca, ki je želel postati slaven.