Čeprav se je preiskovalna komisija nemškega parlamenta večkrat pritoževala, da v zvezi z dejavnostmi ameriške tajne službe NSA na nemških tleh od vladnih organov dobi premalo dokumentov in so ti v veliki meri počrnjeni, ji vseeno uspe izbrskati nekaj nadvse zanimivih dejstev.
V četrtek je pred komisijo pričal sodelavec nemške tajne službe BND in nekdanji vodja projekta Eikonal, pri katerem so zbirali podatke preko optičnih kablov in jih zatem izbrane posredovali ameriški tajni službi. Nemška tajna služba je v letih 2004 do 2008 ameriški NSA posredovala informacije, ki so jih pridobili iz največjega vozlišča elektronskih komunikacij na stari celini, v Frankfurtu. Priča S. L. je bila do leta 2008 projektni vodja operacije, ki je povedal, da sta nemška in ameriška tajna služba pri tem projektu tesno sodelovali; Američani so dali tehnologijo in Nemci podatke, ki so jih z njo pridobili.
Kabinet vlade dovolil ribarjenje
Vse doslej so telekomunikacijska podjetja v Nemčiji zanikala, da bi katerokoli od njih dovolilo zbiranje podatkov iz omrežja, ki bi jih zatem posredovali Američanom. Pričanje v četrtek je bržkone nenamenoma razkrilo tudi ime podjetja, ki je to dopuščalo. S. L. je povedal, da je nemški Telekom sicer imel pomisleke, ali to dovoljuje nemška zakonodaja, vendar so ga v to početje uspešno prepričali.
Nemška ustava namreč vsakemu državljanu zagotavlja nedotakljivost njegove osebne komunikacije, nemška tajna služba BND je morala zato, da bi jo smela prestrezati, pridobiti dovoljenje posebne komisije pri nemškem parlamentu G10, ki mora o svojem delovanju letno pripraviti pisno poročilo. Sodelavec BND, ki je v četrtek pričal pred komisijo, je povedal, da je BND to dovoljenje pridobila, hkrati pa je bilo posredovano tudi Telekomu, pri katerem je tajna služba najela dva prostora, ki sta ju uporabljala njena sodelavca, da bi lahko zajela podatke, ki jih je tajna služba potrebovala.
Tudi pri Telekomu niso bili povsem gotovi, ali dovoljenje G10 zadostuje za takšno ribarjenje med komunikacijami njihovih strank, zato so nemško vlado prosili, naj jim zagotovi, da je njihovo ravnanje pravno nesporno. Iz kabineta tedanje vlade, na čelu katere je bil tedaj kancler Gerhard Schröder, šef kabineta pa je bil sedanji zunanji minister Frank Walter Steinmeier, so jim zagotovili, da ne počnejo ničesar nezakonitega, toda uradnik iz kabineta, ki je dokument podpisal, je zahteval, naj se njegovega imena nikjer ne omenja, poročajo nemški mediji in sklepajo, da bržkone tudi sam ni bil povsem gotov, ali gre vse po črki zakona.
Ameriški tajni službi je BND po črki zakona lahko posredovala le podatke o tujih državljanih, vendar je bilo te, še posebej pri elektronski pošti, pogosto težko izločiti.
