»Sprožil sem vojno,« je dejal Girkin-Strelkov. Če njegove enote ne bi prekoračile (rusko-ukrajinske) meje, bi se vse končalo kot v Odesi ali Harkovu, z nekaj deset mrtvimi in aretiranimi, je še dejal.
»Na novo smo premešali karte. In vse od začetka smo vodili resno vojno...,« je še dejal Moskovčan, ki se je s svojo enoto 12. aprila pojavil v Slavjansku na vzhodu Ukrajine ter zavzel policijsko postajo in skladišče orožja.
Brez »dopustnikov« jim ne bi uspelo
Hkrati je še razkril, da bi brez pojava »dopustnikov« sredi avgusta proruski separatisti kmalu izgubili nadzor nad Doneckom. Prav »dopustniki« naj bi po njegovih navedbah odigrali ključno vlogo tudi pri napadu na Mariupol konec avgusta.
Pri »dopustnikih« naj bi šlo za ruske vojake, ki v času svojega dopusta odhajajo na bojišča v sosednjo državo. Uradna Moskva je doslej vztrajno zanikala, da bi ruski vojaki sodelovali v spopadih na vzhodu Ukrajine.
Od aprila ubitih okoli 4300 ljudi
Ukrajinska vojska je danes obtožila Rusijo, da je prvič po podpisu prekinitve ognja pred dvema mesecema s topništvom napadla ukrajinsko ozemlje. Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Andrij Lisenko je zatrdil, da se je v zadnjem dnevu znova začelo obstreljevanje ukrajinskega ozemlja z ruske strani, prvič po podpisu prekinitve ognja septembra v Minsku.
Lisenko je dejal, da so topniški izstrelki na obmejno postojanko v regiji Lubansk prileteli iz smeri vasi Manocki v ruski regiji Rostov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kijev in zahodne države obtožujejo Moskvo, da pošilja svoje enote in orožje na pomoč proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine, kjer je bilo od aprila v spopadih ubitih okoli 4300 ljudi.
Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske je še povedal, da enote ruske vojske na ukrajinskem ozemlju in uporniški borci utrjujejo svoje položaje in da je močnejše topniško obstreljevanje zaznati v smeri pristanišča Mariupol, ki je v rokah ukrajinskih sil.
