Britanska vlada nadaljuje »reformo« (beri: krčenje proračuna) socialnega varstva, ki družinam z otroki grozi z zmanjšanjem otroških dodatkov in davčnih olajšav za vzdrževane otroke. Konservativni premier koalicijske vlade David Cameron je pred volitvami leta 2010 najbolj poudarjal, da bo, če bo izvoljen, Britanijo spremenil v boljšo državo, posebno za družine z otroki. Obljubo je uresničil, vendar samo za najbogatejše družine z otroki, saj je Britancem, ki največ zaslužijo, znižal davke. Velika večina drugih družin je na slabšem, posebno zaradi dosedanjega krčenja proračuna socialnega varstva za približno sedem milijard funtov.
Odgovorno načrtovanje družine?
Pesimist bi rekel, da nikoli ne more biti tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. In imel bi prav. Vlada bo socialo oklestila še za pet milijard, večji del pa naj bi privarčevala z omejitvijo otroškega dodatka na samo dva otroka, kar pomeni, da bodo starši z na primer tremi otroki na slabšem za 696 funtov na leto. Zdaj so do otroškega dodatka za vse otroke – res je za vsakega novega otroka manjši – upravičeni starši, ki so skupno zaslužili manj kot petdeset tisoč funtov na leto. Vlada naj bi omejila tudi davčne olajšave za otroke pri družinah s skupnim letnim zaslužkom pod trideset tisoč funtov (neobdavčena vsota na otroka je 2725 funtov), in sicer – spet! – na samo dva otroka.
Družine s tremi otroki bodo na slabšem za 65 funtov na teden, s štirimi 130 na teden in tako naprej. Cameronovi konservativci trdijo, da bi s tem spodbudili večjo odgovornost Britancev pri načrtovanju družine, in zanikajo, da gre za »družbeni inženiring« oziroma posnemanje družinske politike na Kitajskem, kjer imajo lahko pari, po zakonu, samo enega otroka in samo izjemoma dva.
Zaradi načrtov novega krčenja sociale bo blažja različica kitajskega modela postala favorizirani model britanske družbe. Nadaljevanje reforme socialnega varstva, ki obeta predvsem kleščenje proračuna, je toliko bolj boleče za otoške družine v finančnih težavah, ker ga je zasnoval razmeroma novi Cameronov svetovalec za socialo.
Milijonarjev načrt
To je milijonar in konservativni poslanec Nadim Zahawi, ki je nedavno razburil Otočane, ko je prišlo na dan, da je med poslanske izdatke dodal skoraj pet tisoč funtov za elektriko, porabljeno v njegovi jahalni šoli, ki jo ima na svojem podeželskem posestvu. Kupil jo je leta 2011 – za milijon funtov – s posojilom družbe s sedežem v Gibraltarju, da je privarčeval pri plačilu davka pri nakupu nepremičnine. Menda se je zmotil in mu je zato izredno žal. In denar naj bi vrnil.
Gospod Zahawi je osebni zaveznik finančnega ministra Georgea Osbourna, ki je pred dnevi, ko je pojasnjeval tradicionalna jesenska dopolnila k proračunu, obljubil (beri: zagrozil), da bo na račun sociale privarčeval dodatne milijone funtov. Zahawi, ki je zelo aktiven konservativni poslanec kurdskega rodu, bi rad, da bi njegov načrt, če si ga Cameron ne bi upal vsiliti koalicijski vladi zdaj, vsaj konservativci vključili v volilni program stranke za volitve 2015 in ga udejanjili po volitvah, če bi zmagali. V tedniku Mail on Sunday je napisal, da je socialna država nastala po drugi svetovni vojni kot zadnje zatočišče za socialno ogrožene, ne pa za tiste, za katere je živeti od socialne podpore življenjski slog.
Populistično desničarsko vpitje
V Britaniji so se družine začele zmanjševati že malo pred krizo, zaradi katere veliko mladih družin nima otrok ali je željo po še enem otroku postavilo na hladno. Pred desetimi leti je imela tretjina britanskih družin tri otroke ali več, zdaj je tako samo še pri četrtini. Trenutno ima samo 1,2 milijona britanskih družin več kot dva otroka. Nekaj več kot 150.000 družin s tremi otroki in 57.000 družin s štirimi ali več otroki je upravičenih do davčne olajšave (ker zasluži manj kot trideset tisoč funtov na leto).
Nekaj manj kot dvesto je družin, ki živijo izključno od socialne podpore in imajo deset ali več otrok. Prav te družine so razlog za populistično desničarsko vpitje o načrtnem razmnoževanju za molžo socialne države (Zahawijev »življenjski slog«) in kritje za krčenje sociale. Zaradi takih družin naj bi se, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, večina Britancev strinjala s krčenjem sociale.