Včeraj se je zdelo, da Rusija nekoliko omiljuje napetosti v Ukrajini s končanjem vaj v bližini meje. Toda potem so prišle novice, da sta na poti v Črno morje dve ruski bojni ladji, predsednik Vladimir Putin je dejal, da si pridržujejo pravico do posredovanja v Ukrajini, zvečer pa je prišla še novica, da je Rusija izstrelila raketo dolgega dosega, ki naj bi bila sicer načrtovana še pred krizo.
Putin je v svoji rezidenci v bližini Moskve sprejel nekaj novinarjev in precej podrobno opisal svoje poglede na dogodke v Ukrajini oziroma na Krimu, ki je po zrušitvi proruskega predsednika Viktorja Janukoviča in ruskem rožljanju z orožjem postal najhujše svetovno krizno žarišče in prizorišče največje napetosti med Rusijo in zahodom od konca druge svetovne vojne. Dejal je, da za zdaj ne vidi potrebe po tem, da bi v Ukrajino poslal ruske vojake, da pa je to »zadnji izhod« in da bi to storil, če bi ga za to prosili rusko govoreči prebivalci na vzhodu države. »Če se bo ta anarhija začela v vzhodnih regijah, si pridržujemo pravico do uporabe vseh sredstev,« je dejal Putin.
ZDA: Rusija izvaja agresijo
ZDA nasprotno trdijo, da Rusija v Ukrajini »izvaja agresijo«. Predsednik Barack Obama je dejal, da Rusija ne bo nikogar preslepila, da ima kakršno koli pravico posredovanja. Pri tem se ZDA sklicujejo tudi na memorandum o varnostnih zagotovilih iz leta 1994, ki so ga podpisale ZDA, Rusija, Ukrajina in Velika Britanija, ko se je Ukrajina odrekla jedrskemu orožju. Memorandum Ukrajini zagotavlja, da nobena od teh ne bo posegala v njeno ozemeljsko celovitost in neodvisnost. Moskva pa po drugi strani opozarja na sporazum med odstavljenim ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem in opozicijo iz 21. februarja letos o ustavnih spremembah, vladi narodne enotnosti in predsedniških volitvah do konca leta, pod katerega so se podpisali tudi zunanji ministri Nemčije, Poljske in Francije, a so ga ukrajinska opozicija in protestniki kršili že po enem dnevu.
Putin zato pravi, da proruski Janukovič ostaja legitimni predsednik Ukrajine. Skladno s takšnim videnjem je njegovo zrušitev označil za »protiustavni državni udar in oborožen prevzem oblasti«. Dejal je, da se po ukrajinski ustavi mandat predsednika konča le s smrtjo, odstopom ali v ustavi določenim postopkom odstavitve. Zaradi tega bi bilo tudi morebitno rusko posredovanje po njegovem »popolnoma legitimno«, saj je za pomoč zaprosil Janukovič. Obenem je zahod kritiziral zaradi »dvojnih standardov«, saj so ZDA in drugi napadli Irak, Afganistan in Libijo brez ali z izkrivljanjem resolucij OZN, je dejal. Pri vprašanju referenduma o neodvisnosti Krima pa je potegnil vzporednico s Kosovom, ki ga Rusija ne priznava. Kljub stališčem Putina o državnem udaru pa so se med nekaterimi ministri ruske in prehodne ukrajinske vlade začeli pogovori, je sporočila oblast v Kijevu, ki ni navedla podrobnosti.
Vzajemne grožnje z gospodarskimi ukrepi
Rusija in zahod, posebej Združene države, so si začele izmenjavati tudi grožnje z gospodarskimi ukrepi. ZDA omenjajo sankcije, čeprav odločitve še ni, denimo proti ruskim bankam, zamrznitev ruskega premoženja in tako naprej. Putin pravi, da bi vzajemne sankcije prizadele vse strani, sam pa omenja ustavitev poplačila posojil ameriškim bankam in celo ukinitev dolarja kot rezervne valute. Sankcijam proti Rusiji so ZDA bolj naklonjene od Evrope. Same so manj vezane na ruski trg in bi občutile manj posledic.
Zaradi Ukrajine je zelo dejavna tudi leteča diplomacija. Ameriški zunanji minister John Kerry je včeraj v Kijevu napovedal milijardo dolarjev vreden paket pomoči državi, ki ji grozi bankrot. Zagotovili naj bi ji posojilo za kritje razlik, če bo Rusija uresničila napoved o preklicu nižjih cen plina za Ukrajino. Obenem je zavrnil rusko argumentacijo, da so ruski državljani v Ukrajini ogroženi.
Na sedežu Nata je za danes napovedano srečanje ruskih in zahodnih diplomatov v okviru Sveta Nato-Rusija, jutri pa bo v Bruslju na temo Ukrajine izredni vrh Evropske unije, ki se ga bo udeležil tudi ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk. Slovenijo bo zastopala premierka Alenka Bratušek. Govorili bodo tudi o morebitnih sankcijah proti Rusiji, s katerimi so ji včeraj že žugali zunanji ministri članic EU.
Streli v zrak
Na Krimu razmere ostajajo napete. Ukrajina trdi, da Rusija krepi sile v nekaj kilometrov ozkem prelivu med polotokom Krim in ruskim ozemljem. Rusija naj bi pripeljala tudi vojaške okrepitve v Krim, včeraj naj bi bili na poti v Črno morje še dve ruski bojni ladji. Putin je zanikal trditve, da so ruski vojaki brez označb zavzeli uradna poslopja na Krimu, rekoč da gre za lokalne proruske enote, ki so se same organizirale za obrambo. Najbolj odmeven je bil dogodek pri ukrajinskem vojaškem oporišču Belbek na Krimu. Ko se je kakšnih sto ukrajinskih vojakov včeraj vračalo tja, so jim pot presekale ruske enote. Prišlo je do napetosti, pri čemer so ruski vojaki streljali v zrak. Ruske ladje pa naj bi na Krimu podobno zaprle pot ukrajinski mornarici.