Protestniki v Sarajevu so včeraj zahtevali odstop celotne vlade Federacije Bosne in Hercegovine na čelu s premierjem Nerminom Nikšićem, kar pa je ta zavrnil. Demonstracije so potekale v več kot dvajsetih mestih federacije, ki predstavlja 51 odstotkov BiH z večinskim bošnjaškim in hrvaškim prebivalstvom, medtem ko v drugi entiteti BiH, Republiki srbski, doslej ni bilo protestov. Politični voditelji slednje ocenjujejo, da sta namen zadnjih dogodkov sprememba daytonskega sporazuma in destabilizacija Republike srbske.
Odstop bi bil »neodgovoren«
Protestniki v prestolnici države so včeraj poleg odstopa vlade zahtevali ustanovitev odbora za normalizacijo razmer, ki bi ga sestavljali strokovnjaki in izobraženci, potrdila pa bi ga nova prehodna oblast, je poročal časnik Dnevni avaz. Na pogovor s premierjem so se odpravile kar tri delegacije protestnikov, kar je povzročilo zmedo okoli tega, kdo jih zares predstavlja. A v vsakem primeru je Nikšić zavrnil odstop, rekoč da »bi bilo neodgovorno, da odstopim in da oblast prevzame nekdo z ulice«, je poročal časnik. Predlagal je spremembo volilnega zakonika, kar bi omogočilo predčasne volitve, v parlamentarni postopek pa naj bi jo dali danes. To so zahtevali tudi protestniki, Nikšić pa je dejal, da naj k sprejemu pripomore tudi visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko. Ta položaj izhaja iz daytonskega sporazuma, oseba, ki ga zaseda, pa je odgovorna za nadzor izvajanja sporazuma.
Protestniki so dali vladi rok za odstop do 19. ure. Dotlej se to ni zgodilo, zato so se začeli znova zbirati pred poslopjem federalne vlade. Že pred tem so zablokirali glavne prometnice v okolici oziroma v Skenderiji, središču mesta, kjer so tudi parlament, vlada in predsedstvo države. Poslopje slednjega so včeraj preventivno izpraznili. Protesti so vnovič potekali tudi v Mostarju, Zenici, Bihaću, Prijedorju in mnogih drugih mestih, kjer ljudje zahtevajo odgovore na konkretna vprašanja, kot so način zaposlovanja v javnem sektorju, kam gre proračunski denar in tako naprej, zahtevajo pa tudi zmanjšanje plač politikov in zaposlovanje mladih. Že prej so zahtevali odstop vodstev desetih kantonov, na katere je razdeljena Federacija BiH (Republika srbska jih nima, tam so naslednja stopnja pod vlado občine). Doslej so odstopile štiri kantonalne vlade. Protesti so bili do včeraj do večera mirni, potem ko je v petek v neredih zagorelo več političnih poslopij.
Obisk v Beogradu
BiH je že dlje časa v politični blokadi pri mnogih pomembnih vprašanjih. Ker ji ne uspe spremeniti ustave tako, da bi na najvišje položaje lahko kandidirali tudi predstavniki etničnih manjšin (torej tisti, ki niso ne Bošnjaki, ne Hrvati, ne Srbi), kar je od nje zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ji je zaprto približevanje Evropski uniji. Za kritike je daytonski sporazum iz leta 1995, ki je v državo prinesel mir, postal resnična ovira za napredek države.
Najbolj ga zagovarjajo Srbi, ki v sedanjem dogajanju vidijo poskus destabilizacije države predvsem zato, da se razgradi sedanja ureditev dveh entitet, s čimer bi Republika srbska izgubila velik del samostojnosti. Na to so zelo pozorni tudi v Srbiji, zato je podpremier in verjetni premier po marčevskih predčasnih volitvah Aleksandar Vučić v Beograd povabil predsednika Republike srbske oziroma voditelja največje tamkajšnje stranke Zveze neodvisnih socialdemokratov Milorada Dodika in voditelja druge največje stranke v Republiki srbski, Srbske demokratske stranke, ki jo je ustanovil Radovan Karadžić, Mladena Bosića. Vučić je dejal, da je v interesu Srbije ohraniti dobrostoječo Republiko srbsko. Dodik pa je po poročanju Tanjuga dejal, da imajo protesti politično ozadje s ciljem spremeniti daytonski sporazum in v reševanje položaja spet pritegniti mednarodno skupnost. ba