Vse od 40. let prejšnjega stoletja, ko sta Libanon in Sirija postala neodvisni državi izpod francoskega mandata, so državljani obeh držav v sosedo lahko potovali zgolj z osebno izkaznico. Dobrih 70 let pozneje je Libanon včeraj prekinil to tradicijo in za sirske državljane vzpostavil vizumski režim. Odkar se je namreč leta 2011 začela državljanska vojna v Siriji, je v Libanon tudi zaradi preprostega prehoda meje zbežalo največ beguncev. 1,1 milijona jih je registriranih pri oblasteh, vsaj pol milijona pa naj bi jih še dodatno nezakonito prečkalo mejo. Od vseh sirskih sosed tako Libanon nosi največje breme begunskega vala iz Sirije. Prebivalstvo dežele ceder se je s sirskimi begunci povečalo kar za petino. Za vlado begunska populacija ne predstavlja zgolj dodatnega dejavnika politične nestabilnosti v državi, temveč tudi velik izziv ustrezne zdravstvene in socialne oskrbe. Prav tako so se z dotokom cenene delovne sile zmanjšale plače v Libanonu, hkrati pa se so se zaradi množičnega povpraševanja beguncev po stanovanjih podražile najemnine.
Razen za izjemne humanitarne primere je Libanon meje za sirske begunce sicer zaprl že lanskega oktobra. Po novem vizumskem režimu bodo morali Sirci ob zaprosilu za različne tipe vizumov – od kratkega dvodnevnega tranzitnega za obisk veleposlaništev ali nadaljnjega potovanja do daljšega turističnega – pojasniti namen potovanja v državo. Brez hotelske rezervacije, osebne izkaznice in vsaj 1000 dolarjev na bančnem računu turističnega vizuma denimo ne bodo dobili. Za zdaj še ni znano, kaj bo novi vizumski režim pomenil za vse neregistrirane begunce, ki so nezakonito prestopili mejo.
Državljanski vojni v Siriji medtem ni videti konca. Predsednik Bašar Al Asad je v zadnjih dneh obiskal vojake na fronti in ocenil, da največje upanje prebivalstva v novem letu predstavlja zmaga vladnih obrambnih sil.
Mirovni proces s sirskimi uporniškimi skupinami in opozicijo je po dveh lanskih neuspešnih krogih pogajanj v Ženevi in sledeči nagli razširitvi Islamske države v Siriji in Iraku v slepi ulici. Konec januarja sicer Rusija v Moskvi načrtuje tridnevno konferenco obnovitve notranjega sirskega dialoga, ki se je bo poleg sirskih vladnih predstavnikov udeležil tudi že tretji posebni odposlanec ZN Staffan de Mistura.
Zahodne države svoje udeležbe za zdaj niso potrdile, vprašljivo je tudi, katere sirske uporniške skupine bodo na srečanje povabljene. V Kremlju si ne delajo utvar, da bi lahko konferenca predstavljala preboj za sirski mirovni proces. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov srečanje opisuje zgolj kot »ogrevanje« pred morebitnim nadaljevanjem mirovnih pogovorov v Ženevi.
