Dva močnejša potresa v marcu sta prebudila prebivalce Los Angelesa in jih spet spomnila, da živijo na območju, kjer je statistično bolj verjeten močan potres s katastrofalnimi posledicami. Eden od dveh potresov pred dvema tednoma z magnitudama 4,4 in 5,1 ter skoraj dvestotimi popotresnimi sunki je nastal na prelomnici Puente Hills, ki so jo odkrili šele leta 1999, vendar je brž postala zloglasna. Dolga je štirideset kilometrov in poteka pod samim središčem mesta, pod klasično gručo stolpnic, kakršne so značilne za središča ameriških mest, pod območji z mostovi in avtocestami, konča pa se v Hollywoodu. Poteka tudi pod soseskami, ki se ne morejo pohvaliti z zgledno protipotresno gradnjo. V mestu, ki ima 3,8 milijona oziroma skupaj z okolico 17 milijonov prebivalcev, so se po potresih vprašali: kaj če udari »tisti veliki«, the big one, kot mu pravijo?
Ni vprašanje ali, ampak kdaj
Agencija Združenih držav za geološke raziskave je leta 2005 objavila študijo, ki ne obeta nič dobrega. Pokazala je, da bi takšen potres na prelomnici Puente Hills z magnitudo 7,2 do 7,5 pomenil od 3000 do 18.000 smrtnih žrtev, odvisno od različnih dejavnikov, denimo časa potresa (ponoči ali konec tedna bi bilo manj žrtev). Število ranjenih bi bilo od 56.000 do 268.000, število ljudi brez domov do tri četrt milijona, količina ruševin pa od 30.000 do 99.000 ton. Škoda bi znašala več kot 250 milijard dolarjev.
Glavni avtor študije Ned Field in preostali strokovnjaki mirijo z besedami, da je »verjetnost, da posameznik umre v potresu, precej manjša od tega, da bo zanj usoden srčni napad ali avtomobilska nesreča«. Na prelomnici Puente Hills se veliki potres zgodi na vsakih 2500 let. Ne morejo pa vedeti, kdaj je bil zadnji, in seveda ne, kdaj bo naslednji, ker tresenja tal znanstveniki (še) ne znajo napovedovati. »Ni vprašanje, ali bo veliki potres prišel. Vprašanje je, kdaj bo prišel,« pravi Field.
Za sistem hitrega opozarjanja
Prebivalci Los Angelesa so imeli v zadnjih dveh desetletjih precej mirno obdobje. Statistika kaže, da je bil Los Angeles precej pogostejša tarča močnejših potresov v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Prav po potresu leta 1987 so znanstveniki začeli preučevanje, ki je razkrilo obstoj prelomnice Puente Hills. Za večino tresenja tal je sicer odgovorna bolj znana prelomnica San Andreas oziroma prelomnica svetega Andreja, ki je bolj v notranjosti Kalifornije, poteka po bolj ruralnih območjih, a je, vsaj po študiji sodeč, manj nevarna, saj bi močan potres povzročil »le« 1800 smrtnih žrtev. Po letu 1994, ko je v potresu umrlo 60 ljudi, 9000 pa je bilo ranjenih, pa so v Los Angelesu zaznali le en močnejši potres, kar je morda nekoliko uspavalo prebivalce in politike.
Dokaj sveži župan mesta Eric Garcetti, ki je na položaju manj kot leto dni, je razmišljal drugače in se še pred marčevskim tresenjem tal v sodelovanju z agencijo za geološke raziskave zavzel za pripravo načrtov o tem, kako zavarovati poslopja, zaloge vode in ključno infrastrukturo. Zdaj pravi, da sta marčevska potresa »opomnik, da mora imeti vsaka družina pri roki zalogo hrane, vode in drugih nujnih potrebščin. Zdi se, da je bil še največji učinek zadnjega potresa ta, da nas je na krut način predramil,« je dejal Garcetti po poročanju Los Angeles Timesa.
Skupina poslancev tudi v zveznem kongresu predlaga, da bi država na zahodni obali financirala postavitev sistema zgodnjega opozarjanja ob potresu. Slabih štirideset milijonov dolarjev bi bilo potrebnih za tehnologijo, ki bi ob potresu samodejno ustavila vlake, takoj opozorila ljudi, bolnišnice in druge ustanove, kar je sistem, ki ga že poznajo na Japonskem. Le da časi v Washingtonu novim proračunskim postavkam trenutno niso najbolj naklonjeni.
