Mandelo so pokopali v družinskem grobu v njegovem domačem kraju Qunu, pogreba pa so se udeležili njegova vdova Graca Machel, nekdanja soproga Winnie Madikizela-Mandela in približno 450 izbranih gostov, med katerimi je bil tudi južnoafriški predsednik Jacob Zuma.
Krsto z Mandelo je do pokopališča nosila vojska, spremljala pa jo je Mandelova družina in prijatelji. Preden so krsto položili v grob, so prizorišče preleteli trije vojaški helikopterji in šest bojnih letal, v njegovo čast so zadonele tudi topovske salve.
Pokop je sledil slavnostnemu državnemu pogrebu, ki je trajal precej dlje od predvidenih dveh ur, saj so se čustveni govorci težko poslovili od Mandele, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Oseba, ki tukaj leži, je največji sin Južne Afrike,« je dejal namestnik predsednika Afriškega nacionalnega kongresa Cyril Ramaphosa na žalni slovesnosti, na kateri se je pred pokopom okrog 4500 žalujočih poslovilo od ikone boja proti apartheidu.
Pred predsedniško palačo v Ljubljani so bile ob pogrebu Mandele zastave spuščene na pol droga. Predsednik republike Borut Pahor se je za to odločil v znak žalovanja in izjemne zapuščine preminulega Mandele, so sporočili iz urada predsednika
S pogrebom se je končalo desetdnevno žalovanje za nekdanjim južnoafriškim predsednikom, ki je preminil prejšnji četrtek.
Pokopan bo v družinskem grobu, ob starših in otrocih
Po desetih dneh žalovanja so tako Mandelo pokopali v družinskem grobu, ob njegovih starših in treh od njegovih otrok.
Pred tem so se od Mandele v torek na glavnem stadionu v Johannesburgu ob navzočnosti več deset tisoč ljudi na uradni državni slovesnosti poslovili visoki predstavniki države in okoli sto tujih državnikov.
Mandela je umrl 5. decembra v starosti 95 let po dolgi bolezni. Po padcu apartheida se je zapisal v zgodovino kot prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike. Nobelov nagrajenec za mir, ki je zaradi svojega boja proti rasističnemu režimu 27 let preživel v zaporu, je po svetu veljal za simbol svobode.
