Premalo prostora je tako ostala največja težava evropskih zaporov, pa čeprav se je število zapornikov od leta 2010 (1,861,246) do 2011 (1,825,356) znižalo za dva odstotka. Po drugi strani pa se je v povprečju število zapornikov – gledano na povprečje držav in števila prebivalcev v njih – na 100.000 prebivalcev s 149 zvišalo na 154.
V zapor v povprečju za devet mesecev
Največ evropskih zapornikov (17,5 odstotkov) se je za rešetkami znašlo zaradi prekrškov z drogami in tatvin, 12 odstotkov zaradi ropa, ravno toliko pa tudi zaradi umora. Povprečna dolžina zaporne kazni leta 2010 je bila devet mesecev, zaporniki pa so bili v povprečju stari 33 let. Ženske so takrat v zaporih predstavljale zgolj 5,3 odstotka populacije.
V povprečju nekaj več kot četrtina zapornikov v evropskih zaporih odsedi manj kot leto dni, 26 odstotkov jih je zaprtih nekje do treh let, skoraj polovica pa služi daljše zaporne kazni (14 odstotkov bo v zaporu preživelo več kot desetletje).
V slovenskih zaporih se s prenatrpanostjo borijo že od leta 2005
V Sloveniji se s prezasedenimi zapori borijo z alternativnimi kaznimi – hišni zapor ali opravljanje dela v korist skupnosti, nekateri pa kazen služijo le ob koncih tedna. Direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) Dušan Valentinčičje že lani dejal, da bi bilo treba te alternativne kazni bolj uporabljati, o čemer smo takrat že poročali. Težave s prenapolnjenostjo zaporov se pri nas sicer vlečejo že vse od leta 2005.
