Novi francoski premier Manuel Valls je vladi predstavil varčevalne ukrepe, s katerimi naj bi Francija že leta 2017 prihranila 50 milijard evrov, ki jih potrebuje predvsem za razbremenitev zasebnih podjetij. V javnem sektorju naj bi vlada z zamrznitvijo plač do leta 2017 in zmanjševanjem števila zaposlenih prihranila 18 milijard.
Nadaljnjih 11 milijard bodo prihranile lokalne skupnosti, vendar tu Valls ni povedal, kako. Prav tako ni zadovoljivo pojasnil, kako namerava za 10 milijard zmanjšati stroške v zdravstvu, »ne da bi okrnili kakovost zdravljenja in storitev«. Napovedal je sicer »boljšo organizacijo dela«, bolj »optimalne« stroške za zdravila in zmanjšanje nepotrebnih posegov.
Bolj konkreten je bil pri naštevanju ukrepov za zmanjševanje socialnih izdatkov v višini 11 milijard evrov. Naprej je zagotovil: »V nobenem primeru ne bomo zmanjšali vsote socialnih prejemkov. » Nato pa dodal: »A v teh izjemnih razmerah jih ne bomo usklajevali z inflacijo do oktobra 2015«. V resnici gre za prvo tako zamrznitev socialnih prejemkov v Franciji po drugi svetovni vojni. Tudi pokojnine in invalidnine se ne bodo več usklajevale z inflacijo, enako velja za družinske dodatke, podporo za brezposelne, socialno podporo in za pomoč pri socialnih stanovanjih. Izvzeti bodo le najbolj revni.
Med levimi socialisti in sindikalisti je mogoče slišati, da bo Valls s »takšnim zategovanjem pasu zmanjšal kupno moč Francozov«, »zadušil komaj začeto gospodarsko rast« in »ogrozil socialno državo«, da se bodo »socialne razlike samo še povečale« ter da je »neusmiljen do šibkih in šibak z neusmiljenimi«. Vendar je novi premier pred tednom dni z zmanjšanjem prispevkov povečal mesečno minimalno plačo za 40 evrov, najbolj revnim pa je zmanjšal davke.
O vseh omenjenih novih varčevalnih ukrepih bo 30. aprila razpravljala in glasovala skupščina. Brez levih socialistov, ki so zaradi desne politike svoje vlade »osupli«, pa Valls ne bi imel večine v parlamentu. Torej so socialisti, ki so brez kompasa, in Valls pred resno preizkušnjo.
Valls je tudi poudaril, da »živimo nad svojimi zmožnostmi «, in obljubil, da bo prihodnje leto zmanjšal proračunski primanjkljaj pod 3 odstotke. Očitno je do teh varčevalnih ukrepov prišlo predvsem zato, ker sta ob vse večjem francoskem javnem dolgu evropska komisija in Nemčija zavrnili prošnjo nove Vallsove vlade, da v letu 2015 še ne bi znižala proračunskega primanjkljaja pod 3 odstotke. Bruselj je že lani dovolil Parizu, da je to »domačo nalogo« preložil za dve leti, na leto 2015. Socialistična vlada pa se izogiba konfliktu s komisijo, ne le zato, ker bi se ji tako lahko precej povečale obresti za velikanski javni dolg, ampak tudi zato, ker upa, da bo prepričala EU o nujnosti devalvacije evra, s čimer bi se povečal francoski izvoz in ustavila večletna rast brezposelnosti. mš
