V Franciji je prišlo do hude politične krize. Po nedavnih ostrih kritikah levo usmerjenega ministra za gospodarstvo Arnauda Montebourga na račun socialistične vlade, ki naj bi »uresničevala program nemške desnice«, je včeraj, po petih mesecih vladanja, odstopil premier Manuel Valls. Predsednik države François Hollande, ki noče spreminjati sedanje gospodarske politike davčnega razbremenjevanja podjetij in počasnega zmanjševanja proračunskega primanjkljaja, je takoj za tem od Vallsa zahteval, da sestavi novo vlado. Njeni člani naj bi bili znani že danes.
Montebourg je od petka naprej v javnosti zahteval, da Francija in Evropa prenehata voditi politiko varčevanja in zategovanja pasu, ki naj bi bila vzrok za sedanje gospodarske težave. »Ubrati moramo drugo pot. Nemčija je ujeta v varčevalno politiko in jo hoče vsiliti celotni Evropi,« je dejal Montebourg v petek za dnevnik Le Monde. Menil je, da mora imeti prizadevanje za večjo gospodarsko rast prednost pred saniranjem javnih financ (kar sicer na ravni EU zahteva tudi Hollande).
Upor dveh ministrov
Že v nedeljo so iz vlade sporočili, da se »minister za gospodarstvo v sedanjih razmerah ne more tako izražati o svoji vladi in o evropskem partnerju Nemčiji«. Hollande in Valls, ki velja za desnega socialista, Montebourgu zamerita predvsem, da se ju je lotil v času velikih gospodarskih in javnofinančnih težav, ko se brezposelnost še kar naprej povečuje in Francijo čaka težka jesen.
Pri tem ne gre samo za nekonkurenčnost francoskega gospodarstva, ampak tudi za to, da v Evropi ni prišlo do gospodarske rasti, na katero je Hollande upal, ker naj bi se z njo povečala prodaja francoskih izdelkov v EU. Predvsem pa je Montebourg, ki ga javno podpirata dosedanja ministrica za kulturo Aurélie Filippetti (»odločila sem se za zvestobo svojim idealom«) in minister za šolstvo Benoît Hamon, tudi z napadom na vladne načrte o zmanjšanju proračunskih izdatkov radikaliziral vse bolj nezadovoljne leve socialiste v skupščini, ki bi lahko postavili pod vprašaj absolutno večino vlade. Kot je dejal eden izmed njih, zahtevajo »drugačno politiko, ki bi se zavzemala za socialni napredek, ekološko tranzicijo in boj proti neenakosti«. Sicer je socialističnih poslancev 280 od 577, skupaj z zavezniki, ki so prav tako deloma nezanesljivi, pa 314.
Razcep ogroža Hollanda
Ravno sedanji konflikt z Montebourgom bi lahko dokončno razcepil socialiste in končal Hollandovo vodenje Francije. Okoli 40 nezadovoljnim socialističnim poslancem, ki si za zdaj sicer še niso upali odločno glasovati proti vladi, je namreč doslej manjkal voditelj, kar bi z izstopom iz vlade lahko postal Montebourg. To je toliko bolj verjetno, ker je jasno, da bi rad postal socialistični kandidat na predsedniških volitvah leta 2017. Za to pa najbrž nima nobenih možnosti več Hollande, ki ga po zadnjih anketah podpira samo še 17 odstotkov Francozov. Pač pa bi se rad leta 2017 v Elizejsko palačo preselil Valls.
Tako nekateri trdijo, da je Montebourg s kritiko vlade poskušal predvsem oslabiti Vallsa. Potemtakem naj bi zdaj prišlo do vladne krize, ker se je začel boj za socialističnega kandidata na francoskih predsedniških volitvah leta 2017.
