Akcija Damask, v okviru katere je več kot dvesto policistov prečesalo številne hiše na območju Sarajeva, Kiseljaka, Zenice, Maglaja, Srebrenika, Zvornika, Bužima in Teslića ter priprlo 16 ljudi, je znova opozorila na vahabite, ki so se v Bosni ugnezdili predvsem s pomočjo Saudske Arabije med tamkajšnjo vojno. Njihove komune, ki delujejo zunaj državnega in družbenega ustroja BiH, so bile tarče preiskav že večkrat po končanih spopadih, ko se je večina borcev iz islamskega sveta, ki so se pridružili bosanskim muslimanom, umaknila iz Bosne.
Februarja 2010 je več kot 600 policistov sodelovalo v akciji Svetloba v naselju Gornja Maoča pri Brčkem, ki se v tamkajšnjih medijih omenja kot glavno oporišče vahabitov in tudi območje za urjenje teroristov. Oblasti v BiH so takrat slednje trditve še zavračale, akcijo pa utemeljile z »odkrivanjem oseb, ki ogrožajo ozemeljsko celovitost in ustavno ureditev države«. O omenjenem naselju so krožile različne zgodbe, prebivalci skupaj s tujci iz več arabskih držav so namreč medijem prepovedovali dostop, oblasti pa so odkrito priznavale, da tam ne veljajo bosanski zakoni, saj so na primer tamkajšnji vahabiti že dve leti prej prepovedali pouk po učnem programu BiH in namesto njega uvedli jordanskega.
Povod za sedanjo policijsko racijo v Gornji Maoči in vseh drugih manj izpostavljenih zaselkih vahabitov so bili sumi, da so močno povezani s terorizmom, saj gre za njegovo financiranje, organiziranje in predvsem novačenje državljanov BiH za boj na strani skrajnih islamističnih skupin v Siriji in Iraku. Slednje je postalo preteč problem precejšnjega dela Evrope s številnejšim muslimanskim prebivalstvom, med katerimi verski skrajneži novačijo borce za svoj džihad, še posebej pa vzbujajo skrb tisti njeni državljani, ki so se pridružili skrajnežem Islamske države, ki bi se lahko vrnili domov. Velika Britanija je pred dnevi šele začela razmišljati o začasni prepovedi njihove vrnitve na Otok, v Bosni pa so že junija sprejeli spremembo kazenske zakonodaje, po kateri se zdaj sodelovanje državljanov BiH v oboroženih spopadih v tujini obravnava kot kaznivo dejanje, za katero je zagroženih do deset let zapora, te kazni pa so predvidene tudi za tiste, ki novačijo in financirajo tovrstne odhode v tujino.
Revščina kot plodna njiva
Prav ta zakon je bil osnova za sredino akcijo, v kateri so priprli tudi vodjo vahabitov v BiH Bilala Bosnića. S stališč radikalnega islama je javno pozival mladeniče v BiH, naj se pridružijo borcem islamskega kalifata, o čemer priča tudi videoposnetek njegovega nedavnega nastopa pred privrženci z območja Cazina. Poleg tega se je v intervjuju za italijansko La Repubblico prejšnji teden pohvalil, da se za Islamsko državo bori petdeseterica Italijanov, ki jih je sam rekrutiral.
Po pisanju bosanskega tiska je pripadnikov vahabizma, ki ga je v 18. stoletju zasnoval Muhamad Ibn Abd Al Vahab, na Balkanu okoli 4000, največ prav v Bosni, pa tudi na Kosovu in v Sandžaku. Glavno oporo imajo v Saudski Arabiji, kjer je to v osnovi puristično in hkrati totalitarno gibanje ter vodilna verska ideologija, zrasla iz sunitske veje islama. Študija, ki jo je pripravil generalni direktorat za zunanjo politiko EU o vahabizmu/salafizmu (najstrožji interpretaciji Korana), med drugim navaja, da je v BiH vahabitom naklonjena kar petina tamkajšnjih muslimanov – povod so tako gospodarska in socialna kot tudi družbena kriza – torej kar okoli 300.000 tamkajšnjih prebivalcev. Bosanki analitiki ocenjujejo, da je ta precej nižja, nekaj več kot desetodstotna, strinjajo pa se, da je v porastu. Med siromašnimi muslimani tudi zato vahabitski verniki prejemajo razne denarne pomoči, kanalizirane iz Riada.
