Časopisa Guardian in Washington Post sta v nedeljo na spletnih straneh razkrila identiteto obveščevalnega analitika, ki jima je predal dokumente o vladnih programih nadzora telefonskih klicev in interneta. To sta storila z dovoljenjem Snowdena, ki je dejal, da se ne bo skrival, ker ni naredil nič narobe. Informacije je posredoval, ker ne želi živeti v državi, ki totalno nadzira svoje državljane.

Snowden je še pred besedami prešel na dejanja, saj je 20. maja pobegnil s Havajev, kjer je delal kot pogodbenik pri Agenciji za nacionalno varnost (NSA) v Hongkong, s katerim bodo ZDA kmalu začele izročitveni ples.

Predsednik pododbora za boj proti terorizmu in obveščevalne dejavnosti v odboru za domovinsko varnost predstavniškega doma kongresa King je dejal, da je Snowden nevaren za ZDA in ga je potrebno čim prej vrniti domov ter ga najostreje preganjati. King je opozoril države po svetu, da mu ne smejo odobriti zatočišča.

Demokrati neenotni glede vohunjenja

Demokratski senator iz Kolorada Mark Udall je prav tako za CNN dejal, da sicer uhajanje zaupnih informacij v javnost obsoja, obenem pa sam že več let le tarna nad postopki vlade, o katerih ne sme govoriti javno, ker mu to prepoveduje zakon. Udall objavo informacije obenem obsoja in pozdravlja, ker upa, da se bo začela temeljita javna debata.

Demokratska predsednica senatnega odbora za obveščevalne zadeve Dianne Feinsten se ne prepira sama s seboj in ostro obsoja objavo informacij ter brani vladne programe vohljanja za lastnimi državljani. Brez podrobne razlage trdi, da so s takšnim nadzorom uspeli preprečiti teroristične napade na podzemno železnico v New Yorku leta 2009.

Snowden je zelo previdno pred tedni stopil v stik z novinarjema Guardiana Glennom Greenwaldom in Washington Posta Bartonom Gellmanom in jima posredoval informacije o obstoju programa nadzora nad internetom ter nadzora nad telefonskimi klici. Pri tem je bil zelo previden in je novinarja opozoril, da bosta "izginila", če odgovorne osebe v vladi začutijo, da je to edini način za preprečitev objave.

Snowden: Vladni predstavniki lažejo

Snowden, ki se je v komunikaciji z Gellmanom najprej imenoval z latinsko besedo "verax", ki pomeni nekoga, ki govori resnico, je zato zahteval hitro objavo posredovanega. Washington Post se je pokazal za državotvornega in je stopil v stik z vladnimi uradniki ter jih povprašal, ali bi objava škodovala nacionalni varnosti.

Preteklo sredo je Guardian objavil informacijo o nadzoru nad telefonskimi klici, nakar je tudi Washington Post zagnal tiskarske stroje in skupaj z Guardianom v petek objavil še informacijo o nadzoru nad internetom. Predsednik ZDA Barack Obama je zagotovil Američanom, da nihče ne prisluškuje njihovim telefonskim pogovorom, nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper pa je dejal, da je bila storjena velika škoda.

Snowden trdi, da vladni predstavniki lažejo, saj je imel sam možnost priti do vseh informacij o katerikoli osebi, celo o predsedniku Obami, in jih zlorabiti. Snowdena ne moti lov za teroristi, ampak vsesplošni nadzor vsega. "Objava informacij ne škodi nikomur razen tistim na oblasti, ki želijo skriti svoja dejanja," je za televizijo MSNBC povedal Greenwald.

Ellsberg: Snowden je vsem naredil veliko uslugo

Daniel Ellsberg, ki je medijem predal informacije o laganju vlade v času vietnamske vojne, je za CNN dejal, da je Snowden vsem naredil veliko uslugo, ker imamo sedaj možnost, da stopimo s poti proti stanju popolnega nadzora nad vsem. Republikanski senator Rand Paul iz Kentuckyja, ki je znan po svojih svobodnjaških prepričanjih, je napovedal zbiranje podpisov državljanov za vložitev skupinske tožbe proti vladi zaradi nedovoljenega nadzora in kršenja ustave.

Snowden je dosegel to, za kar si je prizadeval senator Udall, saj se je debata sprožila. Sam se sicer zaveda, da zaradi maščevalnosti ameriškega državnega aparata verjetno več nikoli ne bo stopil na ameriška tla brez lisic na rokah. Uvodoma bo skušal izkoristiti nekaj lukenj v sporazumu o izročitvah med ZDA in Hongkongom iz leta 1996.

Nekdanja britanska kolonija, ki ima v okviru Kitajske deloma avtonomni status, je v ZDA doslej brez težav izročala zločince. Vendar pa pogodba omogoča zavrnitev zahteve, če gre za politično motiviran pregon in verjetnost, da osumljenec ne bo deležen poštenega sojenja. Hongkong lahko zahtevo zavrne tudi, če je vpleten obrambni, politični in bistveni javni interes Kitajske. Na koncu bo torej odločal Peking.